Enako število zasegov, a manjša količina mamila. Kriminalne organizacije so razpršile tveganje, pojasnjujejo v Belgiji, pošiljke kokaina so manjše, poleg tega jih namesto v nizozemska in belgijska, kjer so poostrili nadzor, preusmerjajo v druga pristanišča, med njimi na Norveško, Švedsko, v Nemčijo, predvsem pa v Španijo.

"Če pogledamo količino pridelave mamil v Latinski Ameriki, ta še naprej narašča, poraba kokaina v Evropi prav tako narašča, količina zaseženega mamila v drugih evropskih pristaniščih narašča. Zamašili smo eno luknjo, a so se odprle drugje," je povedal belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem.

Minister je v enem od dveh centrov carinske uprave v pristanišču v Antwerpnu carini predal dve novi mobilni enoti za skeniranje ladijskih zabojnikov. Skupaj jih ima belgijska carina zdaj devet; z njimi se lahko zapeljejo neposredno na terminale in pregledajo zabojnike, za katere obstaja sum, da so v njem skrite pošiljke kokaina.

Na vprašanje, kako določijo, kateri zabojniki so sumljivi, se cariniki v odgovor samo muzajo. Tako kot podjetje Coca-Cola ne izda recepta svoje slavne pijače, tako tudi mi ne povemo, kakšni so naši triki, pravijo.

A ni težko uganiti, da je glavni kazalnik, poleg obveščevalnih podatkov, ki jih dobivajo od policije in tožilstva tako v Evropi kot v južnoameriških državah, kraj izplutja kontejnerskih ladij, pa tudi tovor, ki ga prevažajo.

Antwerpensko pristanišče je namreč tudi največja vstopna točka v Evropo za sveže sadje, ima neposredne kontejnerske linije s Kolumbijo in Gvatemalo, carinski postopki pa morajo zaradi pokvarljivosti tovora potekati zelo hitro – idealne razmere za tihotapce.

Mamila prek Afrike do Evrope

Da bi se izognili poostrenemu nadzoru, ti zato po novem tudi vse pogosteje prikrivajo prvotni izvor ladij, na katerih tihotapijo kokain; po besedah generalnega direktorja belgijske carinske uprave Kristiana Vanderwaerna izbirajo tiste, ki iz Južne Amerike v evropska pristanišča prispejo prek zahodne Afrike, predvsem Sierre Leone, Gane in Konga.

Belgijska vlada je za okrepitev boja proti tihotapljenju mamil policiji, tožilstvu in carinski upravi po ministrovih besedah namenila dodatnih 100 milijonov evrov.

"Zaposlili smo nove ljudi, kar pomeni, da lahko na terminalih pregledamo več zabojnikov, okrepili smo nadzor okoli terminalov, z novo tehnologijo pa smo tudi omejili nepooblaščeno vstopanje na terminale," je pojasnil generalni direktor belgijske carinske uprave.

Trgovina s kokainom največ denarja prinese tistemu, ki ne nadzoruje proizvodnje v južnoameriških državah, ampak distribucijo v Evropi.

"Sto ton kokaina v prodaji na drobno lahko navrže od 6 do 8 milijard evrov, kar je ogromno denarja. In kjer je veliko denarja, je tudi veliko nasilja," pravi generalni direktor belgijske carinske uprave Kristian Vanderwaeren.

Potem so v Antwerpnu v preteklih letih naleteli na pravo mafijsko vojno za prevlado nad donosnim tihotapskim poslom, kriminalne tolpe so načrtovale celo ugrabitev takratnega pravosodnega ministra, je nasilje letos izbruhnilo tudi v Bruslju.

In čeprav so vpleteni večinoma belgijski, nizozemski, maroški kriminalci, evropski kokainski trg po podatkih oblasti ob lokalnih skupinah v posameznih državah še vedno nadzorujeta dva velika igralca: albanske kriminalne skupine, predvsem pa kalabrijska mafija Ndrangheta.