Ko je junija Evropski center za mamila in odvisnost od mamil (EMCDDA) objavil letno poročilo, so bile glavne ugotovitve jasne – nedovoljena mamila so v EU-ju povsod, vsak lahko pride do njih in na črnem trgu je mogoče dobiti najrazličnejše snovi. Po podatkih iz leta 2021 so države članice EU-ja zasegle rekordno količino nedovoljenih mamil, količina zaseženega heroina se je v primerjavi z letom predtem celo podvojila in je znašala 9,5 tone, zasegli so tudi rekordnih 300 ton kokaina, od tega največ v Belgiji (96 ton), na Nizozemskem (72 ton) in v Španiji (49 ton).

Na trg prihaja tudi vse več novih psihoaktivnih snovi – lani je bilo tako na ozemlju EU-ja najdenih 41 novih psihoaktivnih snovi, kar pomeni, da je na seznamu EMCDDA-ja skupno že 930 tovrstnih snovi. Med nezakonitimi mamili je še vedno najbolj razširjena uporaba kokaina, lani ga je vzelo okoli 3,7 odraslega državljana Unije, glavna vstopna točka za pošiljke kokaina na evropski trg pa ostaja belgijsko pristanišče Antwerpen. Lani so v tem pristanišču zasegli 110 ton nezakonitega kokaina, še leto prej so jih 91 ton. Pri EMCDDA-ju opažajo tudi, da uporabniki heroina postajajo vse starejši.

Po drugi strani Evropa v primerjavi z ZDA ni tako prepredena s fentanilom, izjemno močnim sintetičnim opioidom, ki je v primeru predoziranja lahko smrten, se pa njegova uporaba vseeno povečuje v Estoniji, na Švedskem, Finskem in v Nemčiji.

"EU je papirnati tiger"

Opozorila, da so nedovoljena mamila preplavila evropska mesta in da se prekupčevalci in mamilarski kralji neopazno, a nezadržno vse bolj infiltrirajo v našo družbo, ob vseh drugih krizah, s katerimi se spopada Unija, pogosto naletijo na gluha ušesa. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, je na vprašanje, kako resno se EU bojuje proti organiziranemu kriminalu, sploh proti tihotapljenju mamil, za MMC dejala: "Evropska unija in njene agencije za boj proti kriminalu, Europol in Eurojust, so papirnati tigri – lahko svetujejo, usklajujejo, priporočajo, resnično moč za pregon pa imajo v rokah države članice, vsaka posebej pri sebi doma in v medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Brez tega ni nič, ker narkokriminal pač nima meja."

Direktorica Evropskega policijskega urada (Europol) Catherine De Bolle je bila v julijskem pogovoru za Politico jasna: pravna država v evropskih demokracijah je v nevarnosti, če voditelji EU-ja ne bodo bistveno okrepili svojega odziva na razmah kriminala, povezanega z mamili. De Bolle je opozorila, da je Evropa že postala glavni ciljni trg mednarodnih preprodajalcev mamil – na tem mestu je zamenjala ZDA. Še več, zaradi vse večje proizvodnje pričakujejo, da se bo ta trg v prihodnjih dveh letih še bolj razmahnil. "Za kriminalce je EU trenutno pomembnejši, kot so ZDA," je bila jasna direktorica Europola in ob tem naštela ključna žarišča, v katerih se dogaja največ prekupčevanja z mamili.

V ospredju Antwerpen in Rotterdam, a težavna so tudi druga pristanišča

"Nizozemsko pristanišče Rotterdam in belgijsko pristanišče Antwerpen sta zelo pomembni za kriminalne združbe. Toda čeprav smo zelo dejavni v teh velikih pristaniščih, je veliko tudi manjših pristanišč, kot so Hamburg v Nemčiji ali nekatera pristanišča v Španiji, ki so zelo zanimiva za preprodajalce mamil, saj jim prinašajo velike dobičke," je dejala.

Neposredni stranski učinek povezovanja kartelov izvoznikov mamil iz Južne Amerike z mafijskimi skupinami v Evropi je povečanje števila nasilnih kaznivih dejanj. "Kar nas resnično skrbi, je povečanje nasilja. Ne samo običajnega nasilja, ampak naročeni umori, mučenja, eksplozije, res surovo nasilje, z veliko mrtvimi," je še dejala De Bolle.

Omenila je tudi Bolgarijo, ki leži na najpomembnejši poti za uvoz mamil z Bližnjega vzhoda in kjer se pojavljajo obtožbe, da je organizirani kriminal že iztegnil svoje lovke in ima vpliv tudi v najvišjih političnih krogih. A po njenih besedah se težave Evrope z mamilarskim trgom ne poglabljajo le v Srednji in Vzhodni Evropi, ampak segajo tudi v bogata središča Zahodne in Severne Evrope, od že omenjenega Antwerpna do pristanišč v Španiji in obalnih mest na Švedskem.

Mojca Širok o tem, ali je bilo kdaj v povezavi z mamili v Bruslju slišati tudi opozorila glede Luke Koper ali nam bližnjih pristanišč, kot sta Trst in Reka: "Rotterdam in Antwerpen sta največji evropski pristanišči, blizu sta najbogatejšemu delu Evrope, kjer je tržišče največje. Nizozemski in belgijski organi pregona so v zadnjih letih predvsem s kriminalnimi pokoli na ulicah svojih mest dobili bolečo lekcijo, kaj se lahko zgodi, če podcenjuješ moč narkokriminala. Zdaj se trudijo, da bi nadomestili zamujeno, in zaostrujejo nadzor v pristaniščih, še posebej pri kontejnerskem prometu. Drugje mogoče tako ostrega nadzora ni, zato podatkov o zaseženih pošiljkah kokaina ni oziroma so redki. Kar pa ne pomeni, da takega nezakonitega prometa v drugih pristaniščih ni."

Razširjenost mamil ne povzroča le skrbi zdravstvenemu sistemu, ampak prispeva tudi k rasti nasilja in širjenju korupcije, saj se kriminalne združbe vse bolj skušajo na skrivaj vplesti v logistična podjetja, lokalne oblasti in celo sodni sistem, je še opozorila De Bolle. Posledica povezovanja mamilarskih kartelov iz Južne Amerike in mafijskih skupin iz Evrope je namreč jasna – vse več nasilja.

Več umorov, povezanih z mamili

Več evropskih držav je bilo v zadnjih letih pretresenih zaradi odmevnih umorov zaradi mamil. Na Nizozemskem sta na primer umora uglednega preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa leta 2021 in odvetnika Derka Wiersuma leta 2019 do temeljev zatresla državo in spodbudila, da sta se tako družba kot politika resneje začeli ukvarjati z bojem proti kriminalnim združbam. Belgijo pa je v začetku leta pretresel umor enajstletne deklice v Antwerpnu, ki naj bi bila žrtev nasilja, povezanega z mamili. Belgijska policija je lani tudi razkrila načrt, da so kriminalne združbe skušale ugrabiti belgijskega pravosodnega ministra Vincenta Van Quickenborna, zaradi česar so okrepili njegovo varovanje.

Alarmi zvonijo tudi na Švedskem, v Španiji in Nemčiji, kjer je po besedah De Bolle hamburško pristanišče postalo eno izmed žarišč prekupčevanja z mamili. "Odkrili smo celo pristanišče, v katerem so bili skorumpirani prav vsi zaposleni. Mamilarske tolpe se skušajo vtihotapiti v našo družbo, saj želijo imeti vpliv na ključne odločitve," je še dodala.

Voditelji držav članic ukrepajo le počasi, zato je vse več opozoril, da morajo boj proti organiziranemu kriminalu postaviti višje na svojem seznamu. V letu 2021 je več držav sicer izpeljalo uspešno operacijo, v kateri so aretirali več kot 800 ljudi. Šest evropskih držav (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska) pa je oblikovalo koalicijo za boj proti kriminalu, v okviru katere si delijo informacije in usklajeno delujejo proti organiziranemu kriminalu.

Narkokriminal se v Belgiji ne skriva več

Trgovina z nezakonitimi mamili in naraščajoče nasilje, povezano s tem, sta že postala ena izmed najbolj perečih tem v Belgiji, razviti državi Zahodne Evrope, ki je tudi sedež mnogih evropskih institucij. Tamkajšnje oblasti dejstva, da jim boj proti prekupčevalcem z mamili uhaja iz rok, niti ne skrivajo več. "Prekupčevanje s kokainom je trenutno v Belgiji že večja težava kot terorizem," je avgusta dejal pravosodni minister Van Quickenborne in obenem pozval Bruselj, naj okrepi mednarodno sodelovanje, kot so sporazumi o izročitvah in boljše sodelovanje med pristanišči, da bi lažje stopili na prste mamilarskim kraljem, ki se skrivajo v tujini.

"Če je bil pred sedmimi, osmimi leti v ospredju boj proti islamskemu terorizmu, je danes boj proti organiziranemu kriminalu," je dejal Van Quickenborne in dodal, da je "razsežnost trgovine z mamili še večja kot terorizem zaradi večstotisočih uporabnikov po Evropi, ki imajo 'kri na nosu'".

Kot rečeno, pristaniško mesto Antwerpen je največje središče trgovine s kokainom v Evropi, saj je bilo lani po podatkih tamkajšnjih carinskih organov zaseženih rekordnih skoraj 110 ton kokaina, kar je več kot leta 2021 (približno 90 ton) in leta 2020 (66 ton). Tudi število zasegov pošiljk kokaina v Belgiji na splošno se je v prvi polovici leta 2023 v primerjavi z istim obdobjem leta 2022 povečalo za 21 odstotkov, carinski organi pa pričakujejo še eno rekordno leto.

Belgijska vlada je februarja zato napovedala nove ukrepe za boj proti kriminalnim mrežam, med drugim je imenovala posebnega komisarja za boj proti mamilom, več kot 200 dodatnih uslužbencev policije in carine, novo opremo za skeniranje zabojnikov, ki prihajajo v Antwerpen iz Latinske Amerike, ter preverjanje preteklosti 16000 pristaniških uslužbencev.

Mamilarski kralji bežijo v Dubaj in Turčijo

Učinkov še ni, tihotapljenje kokaina se od leta 2017 stalno povečuje. Kot piše Financial Times, se je sicer veliko mamilarskih kraljev, ki nadzorujejo ta posel, v zadnjem času preselilo v Združene arabske emirate in Turčijo, zato imajo evropske države zvezane roke pri njihovem pregonu. Belgija je z ZAE-jem sicer leta 2021 podpisala sporazum o izročanju, ki pa se je doslej izkazal za neučinkovitega. "Na to državo mora Evropska unija izvajati večji pritisk. Ko se pogovarjam z italijanskimi, španskimi, nemškimi kolegi, imajo vsi seznam kriminalcev, ki se skrivajo v Dubaju, a nam jih ne želijo izročiti," je opozoril Van Quickenborne, ki je pozval tudi k vzpostavitvi mreže tožilcev v pristaniščih, ki bi si izmenjevali informacije. "Če ne bomo prebili tega začaranega kroga, bodo iz Dubaja lahko še naprej klicali svoje pajdaše v belgijska mesta in jim naročili: 'Tam odvrzite še eno bombo, tam pa še eno granato,'" se strinja belgijska notranja ministrica Annelies Verlinden.

Evropska komisija ni želela komentirati Van Quickenbornovega poziva k ukrepanju, sporočili so le, da so "vključeni v okrepitev prizadevanj proti trgovini s prepovedanimi mamili v EU-ju".

Povečujeta se nasilje in število uživalcev mamil

Dopisnica Mojca Širok v Bruslju živi že vrsto let. Na vprašanje, ali tudi sama opaža, da so v belgijski družbi mamila vse bolj razširjena, je odgovorila pozitivno. "Glede na to, da to temo poglobljeno spremljam, odkar sem prišla v Bruselj, lahko potrdim, kar kažejo tudi uradne statistike: Belgija se utaplja v kokainu. Oblasti se spoprijemajo z nasiljem kriminalnih skupin, ki nadzorujejo trgovino z mamili, vse bolj pa narašča tudi število uživalcev mamil, predvsem kokaina. Najbolj na udaru sta največji belgijski mesti, prestolnica Bruselj in Antwerpen; ta je že leta na vrhu lestvice glavnih vstopnih točk za južnoameriški kokain na evropski trg, samo lani so oblasti v pristanišču zasegle rekordnih 110 ton mamila, skritega v kontejnerskih ladjah. In nasilje po ulicah zdaj ni več povezano le z bojem med kriminalnimi skupinami za prevlado nad donosno trgovino z mamili, ampak predvsem z mikrokriminalom, ki je posledica zasvojenosti."

Politico ob tem piše, da je ena najbolj prometnih železniških postaj v državi, Gare Du Midi v Bruslju, ki velja za eno glavnih prometnih vozlišč, pravo leglo kriminala. Po policijskih podatkih, predstavljenih avgusta, se na tej postaji vsak dan zgodi okoli deset kaznivih dejanj, od kraj, izsiljevanja in prekrškov, povezanih z mamili, oziroma 3500 na leto, kar pomeni, da se na tej postaji zgodi skoraj toliko kriminalnih dejanj kot na vseh drugih 13 postajah v flamskih mestih skupaj.

Kakšne izkušnje ima s to postajo Mojca Širok? je res, da se je drži slab sloves? Da in ne, pravi. "Sloves postaje Midi še niti ni tako slab, če ga primerjam s severno postajo, ob kateri je bruseljska rdeča četrt in kjer je ponoči vse prej kot prijetno: brezdomci, migranti brez papirjev in drugi reveži se križajo z razpečevalci mamil in strankami prostitutk, ki imajo svoje lokale za izložbami. Tja sem enkrat pomotoma zašla okoli polnoči, ko sem se po poznem poletu vračala z letališča in šla eno postajo prezgodaj z vlaka. Bilo je predvsem žalostno na pogled, verjetno tudi nevarno, če bi predolgo postajala okoli s kovčkom," je opisala svojo izkušnjo.

Dodala je: "Midi je čez dan čisto običajna železniška postaja, je tudi najprometnejša, saj od tam mednarodni vlaki belgijsko prestolnico povezujejo s Parizom, Londonom, Amsterdamom in Frankfurtom. Razpečevanje mamil, vandalizem, ropi in kraje, izsiljevanje – res je, da so uradne statistike vse višje, ampak to je opazno predvsem ponoči; glavni krivci so preprodajalci mamil, ki so se jih oblasti predolgo premilo lotevale. Območje postaje poleg tega meji tudi na enega revnejših predelov mesta, kjer so prebivalci, kot opozarjajo strokovne službe, zaradi svojega socialnega položaja še ranljivejši."

Tudi Ine Van Wymersch, prva belgijska komisarka za boj proti mamilom, opozarja, da stanje na železniški postaji Midi še zdaleč ni največja težava, ki jo ima prestolnica Bruselj. V pogovoru za Politico je dejala, da je mesto preplavljeno s trgovino z nezakonitimi mamili. "Razmere so slabe, saj je prizadetih veliko ljudi, ne obstaja pa hitra rešitev," je dejala.

Dejstvo je, da se je uporaba mamil v Belgiji v zadnjih letih močno povečala. Na ulicah je začel prevladovati predvsem crack, snov, ki povzroča veliko zasvojenost in je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživel pravi razcvet v ZDA. Gre za obliko kokaina, ki ga je mogoče kaditi. "Vse se začne v državah, kot sta Kolumbija in Ekvador, kjer se kokain proizvaja in nato pošilja v evropska pristanišča, vključno z Antwerpnom. Resnično mislim, da potrebujemo evropsko strategijo, da bi preprečili prihod kokaina v Evropo," je še dodala Van Wymersch.

Sorodna novica Antwerpen – kokainska prestolnica Evrope?

Lani v Antwerpnu 81 strelskih obračunov in eksplozij

Medtem ko opozorila o vse večji razširjenosti mamil v Bruslju šele zdaj prihajajo v ospredje, pa je drugo največje belgijsko mesto, Antwerpen, že dolgo znano kot središče tihotapljenja mamil v Evropi, kar prinaša tudi s tem povezan kriminal, kot so bombni napadi in ulična streljanja. Gre za drugo največje pristanišče za tovorne ladje v Evropi (za Rotterdamom), zato je postal glavna vstopna točka za tihotapce mamil. Leta 2022 se je v Antwerpnu zgodilo 81 streljanj in eksplozij, povezanih z mamilarskim poslom, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa še 25.

Kot piše Politico, župan Antwerpna Bart De Wever meni, da je porast nasilja hkrati kriza in priložnost. Kot vodja nacionalističnega Novega flamskega zavezništva (N-VA) ima pred državnimi volitvami prihodnje leto na voljo orodje, s katerim lahko udari po belgijski zvezni vladi, ki jo obtožuje, da to vprašanje zavrača kot lokalni problem. Tudi De Wever je prekupčevanje z mamili označil za veliko večjo težavo od teroristične krize leta 2016. Po njegovih besedah je nasilje v njegovem mestu le vrh ledene gore, saj kriminalci svoj nezakoniti denar vlagajo v gospodarstvo, s tem pa širijo svoj vpliv ne le po državi, ampak po vsej Evropi. "Evropa ima težavo, in bi se morala zbuditi," je dejal.

Ne le, da so v pristanišču lani zasegli rekordnih 110 ton kokaina, kar je skoraj 14-krat več kot leta 2014 in več kot dvakrat toliko kot v bližnjem nizozemskem pristanišču Rotterdam (50 ton), mesto se je uvrstilo tudi na vrh evropske lestvice po porabi kokaina – ta je postal "kul droga za mlade meščane", je cinično dejal De Wever.

Do leta 2021 je bil nadzor v antwerpenskem pristanišču šibek: carinski uradniki so pregledali le en zabojnik od 42-ih. V zadnjem času so povečali varnost v pristanišču in začeli bolje sodelovati z nizozemskimi organi pregona. Od začetka leta 2022 je policija v Antwerpnu izvedla več kot 1600 aretacij zaradi preprodaje mamil in 85 aretacij zaradi nasilja, povezanega z mamili. A pristojni opozarjajo, da pri tem prihaja do prelivanja, saj poostrena varnost v enem pristaniškem mestu pomeni, da se okrepi kriminalna dejavnost v drugem.

Pojav nezakonitih mamil je v Belgiji tako velika težava, da bo država to temo med predsedovanjem Svetu EU-ja, ki ga bo prevzela v prvi polovici prihodnjega leta, uvrstila med prednostne naloge.