Boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili je bil zato tudi tema pogovorov med belgijskim in nizozemskim premierjem, Alexandrom De Croojem in Markom Ruttejem, ki sta se v torek sestala v belgijskem mestu Gentu.

Ne le pristanišča v Le Havru v Franciji ali Hamburgu v Nemčiji, tudi Rotterdam na Nizozemskem po poostrenem nadzoru oblasti v zadnjih letih ni več na vrhu lestvice glavnih vstopnih točk na evropski trg za južnoameriški kokain.

Tretjina vseh pošiljk, ki je evropskim organom pregona v okviru mednarodnih operacij uspelo zaseči v zadnjih letih, je bila namenjena ali je prispela v Antwerpen v Belgijo.

Pristanišče v Antwerpnu je eno največjih na svetu, razteza se na 11.246 hektarjev velikem območju, na katerem bi lahko postavili več kot 20.000 nogometnih igrišč; posredno ali neposredno zaposluje več kot 144.000 ljudi, v njem ima sedež več kot 900 podjetij, na leto pa pretovorijo več kot 231 milijonov ton pomorskega tovornega prometa.

Antwerpen je tudi največja vstopna točka v Evropo za sveže sadje, ima neposredne kontejnerske povezave s Kolumbijo in Gvatemalo, carinski postopki pa morajo zaradi pokvarljivosti tovora potekati zelo hitro.

Oblastem zato uspe pregledati le en odstotek zabojnikov, za katere obstaja sum, da so v njih mamila.

Leta 2019 so v Antwerpnu zasegli 60 ton, lani pa že 90 ton mamil; a visoka količina po mnenju preiskovalcev ni toliko posledica uspešnejšega nadzora kot povečane porabe kokaina v Evropi in s tem tudi vedno večjih pošiljk.

Organi pregona po neuradnih podatkih zasežejo zgolj deset odstotkov mamil, ki s kontejnerskimi ladjami priplujejo v pristanišče.

Tudi strelski obračuni med mafijami

Donosni posel nadzorujejo kriminalne organizacije, po podatkih preiskovalcev so organizirane po nacionalnostih, med njimi pa prevladujeta maroška in albanska. Pri posameznih poslih med sabo sodelujejo, a se je boj za nadzor nad trgovino z mamili v zadnjih letih tako zaostril, da imajo v Antwerpnu zdaj pravo mafijsko vojno z napadi in strelskimi obračuni po mestnih ulicah.

Belgijske oblasti so od februarja lani v različnih primerih, povezanih z uspešnim vdorom v šifrirano telefonsko omrežje SKY ECC, ki ga uporabljajo organizirane kriminalne skupine, izvedle več kot 41 operacij, v katerih so prijeli več kot 600 ljudi.

A to je le kaplja v morje. Policija in tožilstvo opozarjata, da jim za spopadanje s kriminalnimi tolpami, ki razpolagajo z ogromnimi vsotami denarja, zmanjkuje sredstev.

Župan Antwerpna Bart De Wever, ki je tudi eden najvplivnejših belgijskih politikov, je boj proti organiziranemu kriminalu postavil v ospredje svoje politike – zdaj ima zaradi groženj s smrtjo policijsko varstvo.

Njegova stranka N-VA, desničarsko Novo flamsko zavezništvo, ki se zavzema za postopno odcepitev Flandrije od Belgije, ni le največja stranka v Flandriji, ampak v vsej državi, in ne sodeluje v vladi premierja De Crooja.