Britanski konservativci so si s 365 sedeži, ki so jih osvojili na četrtkovih predčasnih volitvah, zagotovili absolutno večino.

Johnson je v svojem prvem govoru ob novem nastopu premierskega mandata spravljivo obljubil, da bo združil vse države Združenega kraljestva – Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko. Znova je zagotovil, da bo izvedel brexit do konca januarja.

Potem ko so si konservativci zagotovili največjo zmago na volitvah od časov Margaret Thatcher, je Johnson pozval vse, naj gredo po poti celjenja ran in iskanja zaključkov. Država si namreč po njegovem prepričanju zasluži počitek po pregovarjanju o brexitu.

Nagovoril je tudi volivce, ki so glasovali proti njemu in si želijo, da Združeno kraljestvo ostane v Evropski uniji. "Konservativna vlada ne bo nikoli zapostavila vaših pozitivnih občutkov topline do narodov Evrope," je dejal.

Johnson naj bi že v ponedeljek opravil manjše zamenjave v vladi. Zakon o izstopnem sporazumu z EU-jem pa naj bi bil na dnevnem redu poslanske zbornice prihodnji petek. Po izstopu bodo februarja sledile večje spremembe v vladi, proračun pa bodo predstavili marca.

Največja zmaga konservativcev po Margaret Thatcher

Za absolutno večino je bilo potrebnih 326 sedežev v parlamentu. Konservativci so osvojili 365, laburisti 203, Škotska nacionalna stranka (SNP) 48, liberalni demokrati 11 in severnoirski unionisti (DUP) osem.

Konservativci so prejeli 44 odstotkov glasov, kar je največ po letu 1979, ko je Margaret Thatcher prvič prevzela premierski položaj.

Ob tem se je Johnson zahvalil številnim volivkam in volivcem, ki so prvič glasovali za konservativce. "Morda ste nam samo posodili svoj glas in morda se nimate za prave torijce," je komentiral izid volitev. V številnih laburističnih trdnjavah se je namreč zgodil preobrat v korist konservativcev. "Počaščen sem, da ste zaupali meni in da ste zaupali nam," je dodal.

Dosedanjega premierja je v Buckinghamski palači že sprejela kraljica Elizabeta II., ki mu je podelila mandat za sestavo nove vlade.

"Rdeči zid" manj rdeč

Številni propadajoči industrijski kraji v Angliji, ki so tradicionalno volili laburiste, zaradi česar se imenujejo "rdeči zid", so se obrnili h konservativcem, do katerih so bili do zdaj sovražno nastrojeni.

A brexit je odpihnil stare strankarske privrženosti in je Združeno kraljestvo razdelil po novi črti. V krajih v "rdečem zidu" so leta 2016 ljudje večinoma volili za brexit in so zdaj zavrnili neodločno stališče laburistov do tega vprašanja. Stranka je namreč napovedovala, da bi v primeru zmage čez pol leta izvedli nov referendum o brexitu.

Hud poraz laburistov – Corbyn namerava odstopiti

Laburisti so močno poslabšali svoj izid iz leta 2017 in po trenutnih podatkih osvojili 203 glasove. Kot poroča Reuters, je to najslabši rezultat za stranko po letu 1935.

Predsednik stranke Jeremy Corbyn je dejal, da jih je izid "zelo razočaral". Laburisti so dosegli osem odstotkov slabši rezultat v primerjavi z volitvami leta 2017, mandate pa so izgubili v okrajih, ki so na referendumu leta 2016 glasovali za brexit.

Corbyn, ki je bil spet izvoljen za poslanca, je dejal, da so ponudili "manifest upanja", a da je "brexit tako polariziral razpravo, da je preglasil velik del normalne politične razprave".

Sprva je napovedal, da stranke ne bo več vodil na naslednjih volitvah, a da bo na položaju ostal v obdobju refleksije. Nato je v intervjuju v Islingtonu dejal, da bo odstopil na začetku prihodnjega leta, poroča Guardian.

Nekateri vidni laburisti za poraz krivijo Corbyna, drugi pa politiko stranke glede brexita.

Verovšek: Na izide vplivala nepriljubljenost Corbyna in brexit

Politolog iz univerze v Sheffieldu, Peter Verovšek, je za Slovensko tiskovno agencijo kot glavna dejavnika za izid volitev opredelil nepriljubljenost Corbyna in brexit. Nepriljubljen je tudi Johnson, a se je Corbyn izkazal za še bolj nepriljubljenega, meni Verovšek.

Vodja opozicije se je sicer v preteklosti tako kot Johnson zavzemal za čimprejšnje končanje brexita, vendar so ga tokrat znotraj stranke, ki je večinoma podpirala obstanek v EU-ju, prisilili, da ne zavzame tako močnega položaja. Zato se je potem Corbyn odločil, da ostane neopredeljen, je med ljudmi povečalo prepričanje, da se bo proces brexita s tem le še zavlekel, ocenjuje Verovšek.

S tem, ko so torijci osvojili zelo jasno večino v parlamentu je po analitikovih besedah skoraj gotovo, da bo Velika Britanija 31. januarja uradno zapustila EU.

SNP predlaga nov referendum o neodvisnosti Škotske

Na Škotskem je bila uspešna Škotska nacionalna stranka (SNP) Nicole Sturgeon, ki je osvojila 48 sedežev. Nicola Sturgeon je dejala, da je Škotska poslala "zelo jasno sporočilo", da ne želi konservativne vlade Borisa Johnsona in da premier nima mandata za umik Škotske iz EU-ja.

"Zdaj je jasno brez dvoma, da si velika večina ljudi na Škotskem želi ostati v Evropski uniji," je povedala škotska premierka in dodala, da izid volitev pomeni "močno potrditev" ideje, da bi Škotska na novem referendumu spet odločala o svoji neodvisnosti.

Liberalni demokrati so osvojili 11 mandatov, pri čemer predsednica Jo Swinson ni bila izvoljena in je odstopila s položaja vodje stranke.

Osem poslancev bodo imeli severnoirski unionisti (DUP), 15 pa druge stranke.

Johnson prejema čestitke

Johnson medtem prejema čestitke državnikov po svetu. Irski premier Leo Varadkar je čestital Johnsonu in se zavzel za to, da bi pogajanja o prihodnjih gospodarskih odnosih med EU in Veliko Britanijo zaključili do konca leta 2020 in sklenili "trgovinski sporazum plus". Ta bi moral omogočiti brezcarinsko trgovanje in pravično konkurenco.

Pogajanja bo po njegovih besedah olajšal tudi jasen izid na četrtkovih volitvah, saj britanski parlament ne bo več ohromljen tako kot v preteklih dveh oziroma treh letih in bo lahko hitro potrdil izstopni sporazum. Poudaril je, da na meji med Irsko in Severno Irsko ne sme biti trde meje, ohraniti pa je treba pravice Ircev in Britancev.

Ameriški predsednik Donald Trump je Johnsonu čestital za "veliko" zmago. "Britanija in Združene države bodo zdaj lahko sklenile velik nov trgovinski dogovor po brexitu. Ta dogovor ima potencial, da bi bil mnogo večji in donosnejši od katerega koli dogovora, ki bi ga lahko sklenili z EU-jem," je sporočil Trump.

Za jasno zmago je britanskemu premierju čestitala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Veselim se nadaljnjega sodelovanja za prijateljstvo in tesno partnerstvo najinih držav," je sporočila.

Luksemburški premier Xavier Bettel je izrazil pričakovanje, da bodo britanski poslanci čim prej glasovali o izstopnem dogovoru. "Izgovora, da v Londonu ni večine, ni več," je poudaril v Bruslju.

Johnsonu je čestital tudi avstralski premier Scott Morrison. Dejal je, da ga veseli izjemna zmaga konservativcev, ki da prinaša stabilnost, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Moskvi so v odzivu na izid volitev sporočili, da niso prepričani, ali bo zmaga konservativcev prinesla izboljšanje odnosov med Rusijo in Združenim kraljestvom. "Ne vem, v kolikšni meri so takšna pričakovanja pri konservativcih primerna," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer čestital Johnsonu in izrazil prepričanje v konstruktivni dialog za interese obeh držav ter evropske celine.

Za izjemno zmago je britanskemu kolegu čestital tudi indijski premier Narendra Modi.

Bruselj pripravljen na pogajanja z Londonom

Čestital je še predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je izrazil upanje, da bo britanski parlament čim prej glasoval o izstopnem dogovoru. Zatrdil je, da je Bruselj pripravljen na pogajanja o trgovinskem dogovoru med Unijo in Združenim kraljestvom po brexitu.

"EU je pripravljena na naslednjo fazo. Izpogajali bomo trgovinski dogovor, ki bo zagotavljal pravična pravila igre," je zapisal na Twitterju.

Tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v odzivu dejal, da bo treba "znova zgraditi odnose z Združenim kraljestvom, ki je pomemben partner". Kot je dodal za francoski radio RTL, si Unija želi "uravnoteženih" trgovinskih odnosov z Združenim kraljestvom, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenski premier Marjan Šarec je ob prihodu na drugi dan vrha EU-ja v Bruslju ocenil, da je ob zmagi konservativcev izvedba brexita do konca januarja prihodnje leto verjetna.

Po izstopu iz Unije čaka Združeno kraljestvo prehodno obdobje, ki sicer lahko traja do konca leta 2022, a so konservativci obljubili, da bo to obdobje trajalo le do konca 2020. V tem času mora država izpogajati nov odnos z EU-jem.