Leta, ko je bilo Italijanov več kot 60 milijonov, so že zdavnaj mimo; lansko pa se je celo končalo s saldom pod 59 milijoni.

Padec je bil manj izrazit kot v letu pred tem: število prebivalcev se je zmanjšalo za 253.000 ali 0,4 odstotka. Negativni trend je vsaj delno zamejilo okrepljeno priseljevanje: iz tujine je prišlo skoraj 290.000 ljudi. Toda, če pogledamo samo število rojstev in smrti, je slika mnogo slabša.

V Italiji se je lani rodilo dobrih 399.000 otrok, to je dober odstotek manj kot v letu pred tem ter najmanj v zgodovini združene Italije. Medtem pa je število umrlih tudi lani ostalo visoko: umrlo je 709.000 ljudi. Na državnem statističnem uradu so izračunali, da je bila epidemija covida-19 kriva za dobrih osem odstotkov lanskih smrti, toda v obmejni Furlaniji - Julijski krajini je presežek znašal kar 13 odstotkov glede na povprečje med letoma 2015 in 2019.

Čeprav je naravni demografski saldo v Italiji že leta negativen, pa so epidemijska leta razmere še poslabšala, zlasti zaradi manjšega števila porok. Večina otrok se namreč v državi še vedno rodi v zakonu.

Najhujši demografski upad so v preteklem letu – tudi na račun šibkega priseljevanja in močnega izseljevanja – imeli v deželah na jugu, kot sta Molize in Kalabrija. Edino območje, na katerem je število prebivalcev rahlo zraslo, je Južna Tirolska.