Letalo na letu FR4978 je letelo iz Aten v Vilno, poroča BBC. Ruski mediji navajajo tiskovno predstavništvo letališča v Minsku, ki je sporočilo, da je letalo izvedlo zasilni pristanek zaradi opozorila o domnevni bombi.

Beloruska državna tiskovna agencija Belta poroča, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko osebno ukazal, da mora letalo pristati v Minsku po opozorilu o bombi, potniško letalo pa je spremljal lovec MiG-29.

Po pristanku letala v Minsku so potnike na krovu preiskali, nato pa so oblasti aretirale 26-letnega Romana Protasjeviča, nekdanjega urednika kanala Nexta na družbenem omrežju Telegram. Zdajšnji urednik Nexte Tadeusz Giczan je na Twitterju citiral enega od potnikov na letalu, ki da je dejal, da mu je Protasjevič ob pristanku dejal, kdo je, in dodal "tukaj me bodo usmrtili", poroča BBC.

Ryanair je potrdil incident. Posadko na letalu so beloruske oblasti opozorile na morebitno varnostno grožnjo in letalo napotile na letališče v bližini Minska, ki naj bi bilo najbližje, so sporočili iz letalske družbe. Spletna stran Flightradar24, ki spremlja lete, medtem pokaže, da je bilo letalo v času preusmeritve sicer bližje Vilni kot Minsku.

Dodali so, da na letalu niso našli ničesar neprimernega. "Ryanair je obvestil ustrezne nacionalne in evropske agencije za varnost in varnostne agencije ter se iskreno opravičujemo vsem prizadetim potnikom za to obžalovanja vredno zamudo, ki je bila zunaj nadzora Ryanaira," je še zapisano v izjavi.

Letalski prevoznik v svoji izjavi sicer ni omenjal Protasjeviča. Dodali so, da je letalo po petih urah dobilo dovoljenje za vzlet. Letalo je tako proti večeru vzletelo iz Belorusije in je že pristalo v Litvi. Grčija in Litva sta sporočili, da je bilo na letalu 171 potnikov.

Opozicija: Namen prisilnega pristanka je bila aretacija novinarja

Beloruska opozicija, tudi Svetlana Tihanovska, pravi, da je Belorusija letalo prisilila v zasilni pristanek, da bi lahko aretirala oporečniškega novinarja. Tihanovska je sporočila, da Protasjeviču grozi smrtna kazen, saj ga je obveščevalna služba uvrstila na seznam oseb, ki jih obtožujejo terorizma.

Dejala je, da je Protasjevič zapustil Belorusijo leta 2019 in da je leta 2020 poročal o predsedniških volitvah na Nexti, nato pa so ga beloruske oblasti kazensko ovadile.

Ostri odzivi evropskih držav

Predsednik Litve Gitanas Nauseda je Belorusijo obtožil "gnusnega dejanja" in zahteval njegovo izpustitev. Latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics pa je dejal, da dejanje Belorusije "nasprotno mednarodnemu pravu" in da bi moral biti odziv nanj "močan in učinkovit".

Nemčija od Belorusije zahteva "takojšnje pojasnilo", prisilni pristanek letala je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA kritizirala tudi Avstrija. APA ob tem dodaja, da so na letalu tudi avstrijski državljani.

Odzval se je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki je zahteval, da morajo vsi potniki nemudoma nadaljevati pot. Belorusijo je tudi opozoril, da bo odgovorna za usodo poleta, ki je bil preusmerjen v Minsk. "Beloruska vlada odgovarja za varnost vseh potnikov in letal," je sporočil Borrell.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je aretacijo Protasjeviča označil za "dejanje državnega terorizma". Morawiecki je na Twitterju še objavil, da je predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela zaprosil, da bi v ponedeljek v Bruslju na ravni EU-ja govorili tudi o "takojšnjih sankcijah proti Belorusiji". Dodal je, da aretacija "ne more ostati nekaznovana".

Dogodek je kot nesprejemljivega obsodila tudi Francija ter pozvala k odločnemu in enotnemu evropskemu odzivu. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je belorusko preusmeritev letala označil za nesprejemljivo. "Močan in enoten odziv Evropejcev je nujen," je zapisal na Twitterju.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je opozoril, da bo imelo dejanje Belorusije "resne posledice". Oglasil se je tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je incident označil za "resnega in nevarnega".

Mednarodna organizacija za civilno letalstvo ICAO je sporočila, da so zaskrbljeni zaradi "očitnega prisilnega pristanka", kar bi lahko pomenilo kršitev čikaške konvencije, ki določa pravila glede zračnega prostora in zračne varnosti.