Slovenija bo za vojsko namenila 1,29 odstotka BDP-ja, toliko kot Luksemburg. Nižjo predvideno porabo za vojsko ima le Španija.

23 članic, ki dosegajo smernico dvoodstotne porabe, predstavlja bistven porast v primerjavi s februarskim poročilom, ko so projekcije kazale, da bo ta cilj doseglo 18 držav članic.

ZDA bodo kot najmočnejša članica vojaškega zavezništva vojski namenile okoli 967 milijard dolarjev oziroma 3,38 odstotka BDP-ja, v relativni potrošnji pa jih prehitevata tako Estonija s 3,43 odstotka oziroma 1,43 milijarde dolarjev kot Poljska s 4,12 odstotka oziroma 35 milijardami dolarjev.

Manj kot dva odstotka BDP-ja bodo letos za vojsko predvidoma namenile Hrvaška, Portugalska, Italija, Kanada, Belgija, Luksemburg, Slovenija in Španija, Slovaška pa naj bi namenilo natanko dva odstotka. Članica Islandija nima oboroženih sil.

Skupna poraba vseh članic za vojsko sicer skokovito narašča, kar je generalni sekretar zveze Jens Stoltenberg označil za dobro novico za Evropo in ZDA. "Zaveznice letos povečujejo porabo za obrambo za 18 odstotkov, kar je največja rast v več desetletjih," je dejal Stoltenberg.

"V zadnjih dveh letih je bilo več kot dve tretjini evropskih obrambnih nakupov opravljenih z ameriškimi podjetji. To pomeni več kot 140 milijard dolarjev pogodb z ameriškimi obrambnimi podjetji," je dodal Stoltenberg po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Stoltenberga je v ponedeljek gostil predsednik ZDA Joe Biden. Bela hiša je z zadovoljstvom ugotovila, da bo cilj dveh odstotkov BDP-ja za vojsko kmalu izpolnilo rekordnih 23 držav članic. "To je več kot še enkrat več držav kot takrat, ko je predsednik nastopil položaj," je sporočila Bela hiša.

Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred skoraj dvema desetletjema. Leta 2014 so na vrhu v Walesu tudi uradno določile cilj, da bodo leta 2024 dosegle obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP-ja. Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.

Še pred desetimi leti so takšno porabo dosegle le tri članice – ZDA, Združeno kraljestvo in Grčija.

Slovenija je takrat za obrambo namenila manj kot odstotek BDP-ja, potrošnja je opazno poskočila po letu 2020. Cilj države je, da bi dva odstotka BDP-ja za vojsko dosegla najpozneje leta 2030, izhaja iz resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske.

Stoltenberg svari Kitajsko

Stoltenberg je v Washingtonu izdal še svarilo Kitajski, da se bo spopadla s posledicami, če bo še naprej podpirala Rusijo.

"Kitajska podžiga največji oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni in želi hkrati ohraniti dobre odnose z Zahodom. Peking ne more imeti obojega. Na neki točki bodo morali zavezniki izdati račun. Morajo biti posledice," je dejal Stoltenberg.

V Pekingu so v odzivu na obtožbe Nato pozvali, naj "preneha prelagati krivdo" za vojno v Ukrajini na druge in tako sejati razdor. Po besedah tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džiana bi moralo zavezništvo namesto tega v praksi narediti nekaj za politično rešitev krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.