Litva ima 680 kilometrov dolgo mejo z Belorusijo. Foto: EPA
Litva ima 680 kilometrov dolgo mejo z Belorusijo. Foto: EPA

Gre za zadnjo v vrsti potez Vilne v boju proti nezakonitemu priseljevanju iz sosednje Belorusije, ki pa je razburila organizacije za človekove pravice.

Litva se t. i. pushbackov oziroma zavračanja prebežnikov poslužuje že od leta 2021, ko je na tisoče prebežnikov in beguncev, večinoma z Bližnjega vzhoda in Afrike, začelo s poskusi vstopa v EU prek Litve, Latvije in Poljske.

Zaradi tega je Bruselj beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožil "hibridnega napada", češ da prebežnike iz kriznih regij organizirano pošilja do zunanje meje EU-ja kot povračilni ukrep zaradi mednarodnih sankcij proti Minsku.

Število poskusov prečkanja litovske meje se je od takrat sicer zmanjšalo, vendar pa litovski mejni policisti še vedno zavrnejo vstop več deset prebežnikom dnevno. "Ko gre za nacionalno varnost in človekove pravice, ni preprostih rešitev, vendar tudi ni alternativ," je dejala litovska notranja ministrica Agne Bilotaite in dodala, da se Litva "mora braniti".

Po njenih besedah imajo namreč oblasti informacije, da se Belorusija z Irakom in Iranom pogaja o novih neposrednih letalskih prevozih v Minsk, kar kaže na "možne nove (migracijske) tokove". Kot je še dejala, mora biti Litva na to pripravljena.

"Ogrožena življenje in zdravje prebežnikov"

Organizacija Amnesty International je prejšnji teden opozorila, da bo ta zakon "prižgal zeleno luč mučenju". "Te spremembe so v nasprotju z mednarodnim pravom in našimi lastnimi zavezami," pa je povedala vodja litovskega centra za človekove pravice Jurate Juskaite in dodala, da so te spremembe nemoralne ter da ogrožajo življenje in zdravje prebežnikov.

Na spoštovanje svojih mednarodnih obveznosti je Litvo opozorila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, medtem ko je Litovski center za človekove pravice predsednika Gitanasa Nausedo pozval, naj vloži veto na zakon.

Litva je sicer avgusta lani končala gradnjo 550 kilometrov dolge ograje na svoji okoli 680-kilometrski meji z Belorusijo. Od leta 2021 je država zavrnila vstop okoli 20.000 ljudem. Kmalu zatem je ograjo na meji z Belorusijo postavila tudi Poljska.

Za legalizacijo zavrnitve vstopa je danes v parlamentu v Vilniusu glasovalo 86 poslancev, osem jih je bilo proti, 20 pa se jih je vzdržalo. Uredba bo po potrditvi s strani predsednika začela veljati predvidoma 3. maja.