Na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem je, drugače kot so napovedovale javnomnenjske raziskave, zmagala stranka Geerta Wildersa.

"Ko se pripravljajo volilne napovedi, se vkalkulirajo vprašanja glede udeležbe. Recimo, ali se boste zagotovo ali najverjetneje udeležili volitev. Mogoče so se številni, ki niso bili še prepričani ali pa so omahovali, na koncu vendarle udeležili volitev. To je en vidik. Drug vidik, ki je znan že od zmage Trumpa v ZDA leta 2016, pa je, da številni ljudje, ki volijo na koncu desno desne stranke ali pa bolj skrajne stranke, tega anketarjem ne želijo povedati. Ne želijo biti odkriti glede svoje volilne izbire zaradi nekega občutka sramu ali pa nelagodja, ker anketarje dojemajo kot del formalnih institucionalnih struktur oz. so nezaupljivi," mogoče pojasnilo glede razhajanj med napovedmi in volilnimi izidi na Nizozemskem pojasnjuje predavatelj Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. Tudi vzporedni in končni izidi so pokazali, da je Wilders dobil še več, kot so mu napovedovali vzporedni izid.

Sorodna novica Wilders po presenetljivi volilni zmagi išče koalicijske partnerje: "Vladali bomo"

Drug vidik, ki lahko tudi delno pojasni izid volitev, ki je presenetil številne, je po Lovčevem mnenju delovanje prejšnje vlade. "Prejšnja vlada je sama nekako tlakovala teren za zmago Wildersa. Veliko se je govorilo o migracijah, kar je bolj desna tema. Tudi v koaliciji so migracije nekako spreminjali v osrednji nizozemski problem, skušali so iskati neke rešitve in tako sebe prikazati kot tiste, ki rešujejo težave, ampak pri tem niso bili najbolj uspešni."

Pojavljala so se trenja, pozneje je koalicija tudi razpadla. "Spomnimo se tudi vseh teh zgodb, ki so v bistvu, ko je vlada sama širila tudi neke lažne informacije o prejemnikih socialnih podpor na Nizozemskem. Na ta način so nekako sami ustvarili svojega nasprotnika, sami so hranili desnico, ker so s tovrstno retoriko kot sredinska opcija odrivali proč del svojih volivcev."

Ob tem dodaja, da po drugi strani za skrajno desne volivce in bolj konservativne volivce niso bili dovolj sprejemljivi, ker so še vedno del političnega "mainstreama", še vedno so soglašali z vlogo in pomenom EU-ja, zato jih je "ujel" Wilders. "Pod vtisom tega, da vladajoči niso sposobni reševati tovrstne težave, ker so del problema, ker so del elite, so potem Wildersu omogočili relativno zmago. "

Ob tem predavatelj opominja na še druge vidike volitev, poudarja predvsem, da je izid volitev precej polariziran. Tudi leva koalicija pod Timmermansom je dosegla relativno dober rezultat, pa na drugi strani tudi novoustanovljena stranka Pietra Omtzigta NSC.

"Poraženke so sredinske stranke, sredinska koalicijska politika je bila na Nizozemskem dolgo na oblasti. Sredinska koalicija, če dolgo vlada, pri številnih volivcih vzbuja občutek, da se nič zares ne spreminja. Te sredinske koalicije so plod kompromisov, in če se hkrati dogajajo širše spremembe, se poraja občutek, da vlada nič ne dela oz. da nič ne more."

Kakšni so zdaj mogoči scenariji?

"Če pogledamo razdelitev glasov, je mogoča koalicija med Wildersovo stranko, novo desnosredinsko stranko NSC in stranko nekdanjega premierja Rutteja. Glede na signale takoj po volitvah je Wilders skušal nadaljevati z nekimi bolj umirjenimi toni, kar nakazuje, da želi sestaviti koalicijo in ne želi odvrniti potencialnih partnerjev. Na drugi strani tudi oba potencialna partnerja, obe stranki nista eksplicitno zavrnili možne koalicije."

Po drugi strani je mogoča tudi alternativna koalicija med to levo stranko oziroma levo koalicijo pod vodstvom nekdanjega podpredsednika komisije Timmermansa, ljudsko stranko in NSC-jem. "Mislim, da bi imeli ti dve koaliciji približno enako število glasov. V preteklosti so Wildersa izključevali iz možnih koalicij, res pa je, da nikoli še ni dosegel relativne zmage in ni bil v položaju, da bi lahko sestavljal tovrstno koalicijo. Za NSC, novo stranko, je lažje vstopiti v koalicijo, kot novinec moraš nekako izkoristiti ta trenutek podpore, ker če ga ne, lahko da boš izgubil podporo do naslednjih volitev. Vemo, kaj se je zgodilo s to stranko kmetov na Nizozemskem, ki se je pojavila v času lokalnih volitev, imela je ogromno podporo, zdaj pa je skorajda ni več nikjer."

Na vprašanje, ali po nedavnih volitvah na Češkem, pa lanskih v Italiji, Nizozemska potrjuje razmišljanja o krepitvi skrajne desnice v Evropi, Lovec odgovarja, da nizozemski izid sam bolj vidi v okviru dogajanja v državi v zadnjih letih, torej dolgega obdobja sredinske vlade, ki je sovpadlo s povečano polarizacijo in priseljenskim vprašanjem.

Dva scenarija za koalicijo

Ob tem opominja, da še ni jasno, ali bo Wildersu res uspelo sestaviti koalicijo in koliko časa bo trajala. "To je težava teh bolj skrajno desnih voditeljev, ko enkrat pridejo na oblast, ne vemo pa, kako se bo zdaj to razpletlo, ali mu bo uspelo sestaviti koalicijo ali ne, kakšnega trajanja bo ta koalicija. Problem je tudi, da ti bolj skrajno desni voditelji, ko enkrat pridejo na oblast, težko vzbujajo kredibilnost, volilno podporo težko prelijejo v učinkovito vladanje."

Kot pojasnjuje, se a priori spopadajo z nasprotovanjem dela volilnega telesa, zaradi različnih institucionalnih ovir pa tudi ne morejo izvajati vseh radikalnih politik, ki so si jih zastavili, zaradi česar so njihovi volivci lahko hitro razočarani, da gre še za enega kandidata, ki je po vstopu na oblast postal takšen kot drugi. Ob tem opomni, da je razlika v medijskem prostoru na vzhodu in zahodu Evrope. "V Zahodni Evropi je določena konkurenca v medijskem prostoru. To ni Vzhod Evrope, kjer si pač voditelji, ki pridejo na oblast, skušajo podrediti medije, civilno družbo in tako naprej in potem na podlagi tega nadaljevati svojo vladavino."

Ob tem pa Lovec opominja, da ne gre delati prevelikih sklepov ali posplošitev na podlagi izida nizozemskih volitev, in omeni Poljsko. "Na Poljskem je zmagala demokratična opozicija, Tuskova stranka je desnosredinska stranka, vendar veljajo liberalne vrednote, že to, da bo šla v koalicijo z levimi strankami, kaže na drug odnos do pluralizma. Tam so mlajši in ženske v veliki meri odločili izid volitev. Na Slovaškem na drugi strani je šlo za vrnitev evroskeptične stranke, ne smemo pozabiti, da je bila zelo pod vplivom vojne v Ukrajini, energetske odvisnosti, števila beguncev. Bila je res pod velikim vplivom vojne."

Glavna tema kampanje na Nizozemskem je bilo priseljevanje. "Kot sem rekel, je bila za to do neke mere prej kriva prejšnja vlada, do neke mere pa tudi napihnjenosti te teme. Tudi pri nas, preden je vlada doživela krizo, je bila to glavna tema. Namesto dveh zločinov se pojavijo trije in se potem govori o 50-odstotni rasti, ne gleda pa se celotna slika, ko gre za splošno kriminaliteto in za nasilje nad ženskami. Še vedno se večina nasilja zgodi znotraj družine."