Amandmaji k zakonu o predsedniku države določajo, da v primeru prenehanja opravljanja predsedniške funkcije Lukašenko "ne more biti preganjan zaradi dejanj, storjenih v sklopu njegovih predsedniških pooblastil". Ob tem bo v skladu s spremembami po koncu mandata postal stalni član zgornjega doma beloruskega parlamenta.

Skupaj z zagotovilom, da bo Lukašenko dosmrtno na prostosti, sprememba zakona predsedniku in njegovi družini zagotavlja dosmrtno zdravstveno oskrbo, varovanje ter bivališče po lastni izbiri na državne stroške ob upokojitvi, je poročal ruski časopis Novaja gazeta.

Zakon sicer velja za katerega koli beloruskega predsednika in njegovo družino, a dejansko meri le na 69-letnega Lukašenka, ki državi vlada že 30 let.

Nova določila so namenjena utrjevanju Lukašenkove politične moči in preprečevanju potencialnih protikandidatov na naslednjih predsedniških volitvah, predvidenih za leto 2025, poroča Associated Press.

Strožji pogoji za kandidaturo

Nova zakonodaja določa tudi strožje pogoje za kandidaturo na predsedniških volitvah. Vsak kandidat mora biti star vsaj 40 let ter rojen v Belorusiji, v kateri mora bivati vsaj dvajset let pred vloženo kandidaturo, prav tako ne sme imeti tujega državljanstva ali dovoljenja za bivanje v tuji državi. Sprememba zakona tako onemogoča kandidaturo opozicijskim politikom, ki so pobegnili iz države.

Opozicijska političarka Svetlana Tihanovska, ki je po predsedniških volitvah leta 2020 pobegnila v sosednjo Latvijo, je izjavila, da so Lukašenkove poteze odraz "strahu pred odgovornostjo".

"Kljub njegovim poskusom izogibanja pravici ga pred pregonom mednarodnega prava ne bo zaščitila nikakršna imuniteta," je zapisala na omrežju X. "Zagotovili bomo, da bo diktator stal pred sodiščem." Tihanovska je poudarila, da je za zapahi v Belorusiji okoli 15.000 političnih zapornikov, med njimi tudi Nobelov nagrajenec za mir Aleš Bjaljacki.

Belorusijo so po predsedniških volitvah leta 2020 pretresli nemiri. Volitve, na katerih je bil Lukašenko že šestič izvoljen za predsednika, je mednarodna javnost oklicala kot nepoštene. Beloruske oblasti so takrat zaprle več kot 35.000 ljudi, mnoge med njimi so mučili v ujetništvu, mnogi so kasneje zapustili državo.