V skoraj triurni razpravi, ki sta ju v živo prenašali dve največji francoski televizijski postaji, sta kandidata med drugim predstavila svoja stališča glede cen življenjskih dobrin, Rusije, podnebnih sprememb in priseljenske politike.

Kandidata sta bila tudi tekmeca v 2. krogu predsedniških volitev pred petimi leti, ko je Macron gladko zmagal in bil tudi v takratnem soočenju prepričljivejši od Marine Le Pen. Kot ocenjujejo analitiki, pa je bila tokrat kandidatka skrajne desnice veliko bolje pripravljena na soočenje in je nastopala zelo zbrano.

Marine Le Pen bi bila predsednica "demokratičnega preporoda" ...

Marine Le Pen se je prikazala kot alternativa za tiste, ki so "trpeli" v Macronovem petletnem mandatu. Ob trditvah, da so razmere v državi in družbi slabe in skrb vzbujajoče, je napovedala, da bo predsednica "demokratičnega preporoda" in predsednica "vsakdana, pomena in vrednosti dela, kupne moči, sloge med Francozi, pravičnosti in družbenega miru".

... Macron o Franciji kot "veliki ekološki sili 21. stoletja

Macron je po drugi strani zatrdil, da bo Francija močnejša, če bo znala odgovoriti na okoljske izzive. Po njegovem prepričanju mora tako država postati "velika ekološka sila 21. stoletja", kar je verjetno poskus privabljanja volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za levičarja Jeana-Luca Melenchona. "Nisem podnebni skeptik, toda vsi ste podnebni hinavci," je dejala Marine Le Pen.

Kot je dejala, je uvoz dobrin od več tisoč kilometrov proč odgovoren za podnebne spremembe, lokalna proizvodnja pa bi po njenem mnenju pomagala v boju proti globalnemu segrevanju. Nič ni hujšega kot vetrne turbine, je bila ostra. Macron je v odzivu dejal, da je njena politika naslanjanja na jedrsko energijo, ki bi nadomestila fosilna goriva, nevzdržna in da morajo biti vključeni tudi obnovljivi viri. "Vetrne turbine ustvarjajo delovna mesta."

Napovedal je tudi, da bo v svojem drugem mandatu še okrepil Evropo, življenje Francozov pa izboljšal z velikimi projekti in spremembami v javnem sektorju, na primer v šolstvu in zdravstvu.

Kako nad vse dražjo energetiko in hrano?

Ena od osrednjih tem predvolilne kampanje je vprašanje kupne moči ob naraščajočih cenah energije in tudi hrane v zadnjih mesecih. Marine Le Pen je napovedala, da bo z mešanico ukrepov, med katerimi sta v ospredju znižanje DDV-ja na energente in ničelna obdavčitev sto bistvenih vsakodnevnih izdelkov, Francozom "mesečno vrnila od 150 do 200 evrov kupne moči". Macron je medtem v predstavitvi svojih predlogov za ohranitev kupne moči kot boljšo možnost poudaril vztrajanje pri regulaciji cen plina in elektrike, ki jo je pred meseci vpeljala vlada, poudaril pa je tudi uspehe pri zniževanju brezposelnosti, kar vidi kot najboljše orožje za izboljšanje blaginje.

Še ena pereča tema, ki ločuje kandidata, je odnos do EU-ja. Marine Le Pen je ponovila, da v nasprotju z Macronom, "ki govori o evropski, ne francoski suverenosti", sama ves čas zavzema za Evropo narodov. Macronu je očitala, da se ne bojuje za nacionalne interese, zavzela se je tudi za nacionalno preferenco pri zaposlovanju.

Macron ji je odgovoril, da bi to pomenilo konec notranjega trga EU-ja, ki temelji tudi na prostem pretoku delovne sile. Zatrdil je, da se v svojih prizadevanjih na ravni Unije bojuje za francoske interese znotraj okvira evropskega pravnega reda in evropskih ustanov, medtem ko se vodja skrajne desnice dejansko zavzema za izstop Francije iz EU-ja, čeprav tega zdaj v nasprotju s preteklostjo ne želi jasno povedati. Dejal je, da sam jasno pove, "kaj je blago, ki ga prodaja volivcem", medtem ko ona ne.

Protikandidatka je odgovorila, da izstopa iz Unije noče, želi pa povezavo temeljito spremeniti v smislu povezave suverenih držav, kar je koncept, ki ga zagovarjata na primer tudi Madžarska in Poljska. Macron je medtem zatrdil, da verjame v Evropo in francosko-nemški par kot njen temelj. "Naša suverenost je nacionalna in evropska," je prepričan. "Evropske suverenosti ni, saj tudi ni evropskega naroda," odgovarja Le Penova.

Anketa: Prepričljivejši Macron

Anketa o soočenju za BFMTV in časopis L'Express je pokazala, da je 59 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da je bil na soočenju prepričljivejši Macron, ki mu tudi siceršnje javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago, njegova prednost se je v zadnjih dneh povečala za nekaj odstotnih točk.

53 odstotkom vprašanih se je zdel Macron v soočenju bolj predsedniški, polovici vprašanih pa tudi aroganten. Da je Marine Le Pen arogantna, se je zdelo le 17 odstotkom volivcem. Kot kažejo izsledki raziskave, se je tudi zdela bolj v skladu s stališči običajnih državljanov, tako je odgovorilo 37 odstotkov sodelujočih, medtem ko jih je za Macrona to dejalo le 34 odstotkov.

Kot poroča BBC, je bil Macron na soočenju napadalnejši, protikandidatki je ostro očital njene vezi z ruskim vodstvom, njene načrte glede gospodarstva in njene politike do Evropske unije. Leta 2017 je stranka Marine Le Pen posojilo za kampanjo najela pri ruski banki. "Ko govorite o svojem bankirju, govorite o Rusiji, v tem je težava," je bil očitajoč Macron. "Naslanjate se na rusko oblast, odvisni ste od Putina." Očital ji je, da zaradi te finančne odvisnosti kot predsednica države ne bi mogla zastopati interesov Francije, saj so njeni interesi in interesi stranke povezani z Rusijo. Omenil je tudi njeno ravnanje po ruski priključitvi Krima leta 2014, ki ga ni obtožila in ga je sprejela kot dejstvo. Le Pen je na Macronove očitke odgovorila, da so "neresnični in zlonamerni". Zatrdila je, da je morala stranka posojilo v tujini najeti zaradi sistema, ki ji je onemogočal zadolžitev pri domačih bankah. Predsedniku je navrgla, da je tudi sam večkrat v zadnjih letih sprejel Putina.

Med soočenjem je Macron tudi večkrat prekinil protikandidatko, na to mu je ona odgovorila, naj ji ne pridiga in naj je ne podučuje.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, je bila Marine Le Pen zelo dobro pripravljena, delovala je umirjeno, a tudi bojevito, ko se je npr. branila pred pričakovanimi očitki Macrona na račun njene nekdanje bližine z ruskim predsednikom Putinom. Da bi dokazala svoj odmik od Moskve, je med razpravo izrazila popolno solidarnost z Ukrajino, rusko invazijo označila kot nesprejemljivo in podprla sankcije proti Rusiji, razen morebitne uvedbe prepovedi uvoza nafte in plina.

Podobno kot vodja skrajne desnice je v dvoboju deloval tudi Macron, tako da razprava nikoli ni postala žaljiva. Besedni dvoboj je znova jasno pokazal, da bodo Francozi v nedeljo izbirali med proevropsko usmerjenim kandidatom Macronom in kandidatko, ki v ospredje postavlja predvsem Francijo in želi Unijo spremeniti zgolj v zvezo suverenih držav, je še poročal Jurič.

"Da, Emmanuel Macron je zmagal (op. na soočenju), toda njegovi izzivalki je uspelo, da se je izognila katastrofi, kakršno je doživela nazadnje," je na Twitterju zapisal nekdanji francoski veleposlanik Gerard Araud. "To soočenje je ni tako diskvalificiralo kot tisto leta 2017, a ji tudi ni pomagalo zmanjšati razlike."