Kot je obljubil, naj bi se minimalna plača v prihodnjem letu povečala za 100 evrov mesečno, vendar naj podjetja za to povečanje ne bi bila obremenjena.

Glede nadur je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA napovedal, da ne bodo obdavčene in da zanje ne bo treba plačati socialnih prispevkov.

"Želimo si Francijo, v kateri bo mogoče živeti častno od sadov lastnega dela," je dejal v 13-minutnem nagovoru, ki je namenjen pomiritvi protestov po državi.

Dodal je še, da razume, da so lahko nekatere ljudi prizadele njegove izjave v preteklosti. Ob tem je poudaril, da so protesti, večinoma tistih z nizkimi dohodki v manjših mestih in vaških okoljih, posledica dolgotrajnih težav. "Njihova stiska ni od včeraj (...) To je 40 let stiske, ki je zdaj prišla na površje," je še dejal.

"Izredne razmere na področju sociale in gospodarstva"
Predsednik je v govoru še dejal, da razglaša "izredne razmere na področju sociale in gospodarstva". Napovedal je tudi, da napovedano zvišanje davkov na pokojnine ne bo veljalo za tiste s prihodki, ki so manjši od 2.000 evrov. Prav tako bodo lahko podjetja, ki si bodo to lahko privoščila, zaposlenim ob koncu leta izplačala dodatni bonus, ki ne bo obdavčen, zanje pa tudi ne bo potrebno plačilo socialnih prispevkov.

Macron se do zdaj ni javno odzval na proteste. To je počel premier Edouard Philippe, ravno zaradi tega pa so postajale glasnejše zahteve po odgovorih od samega Macrona.

Zahteve so se medtem še povečale
Obstaja možnost, da popuščanje, na katero sta zdaj pripravljena francoska vlada in predsednik države, ne bo več zadovoljilo protestnikov. Njihove zahteve so se namreč medtem še povečale. Med drugim zahtevajo več neposredne demokracije. Pojavili so se tudi že pozivi k novim protestom, ki naj bi bili to soboto.

Francija je bila prejšnjo soboto znova prizorišče novih protestov rumenih jopičev, ki se jih je udeležilo okoli 136.000 ljudi, od tega 10.000 v Parizu. Znova je prišlo do nasilja in policijske uporabe solzivca ter vodnih topov proti protestnikom, a je bilo nasilja veliko manj kot prejšnjo soboto. Največ izgredov je bilo v Parizu, kjer so nekateri protestniki sežigali vozila in razbijali izložbe. Spopadi med protestniki in policijo so izbruhnili tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu, Bordeauxu, Lyonu in Toulousu.

Po oceni številnih so protesti rumenih jopičev v Franciji najhujša kriza v državi, odkar je Macron prevzel položaj predsednika države. Začeli so se sredi novembra zaradi napovedanega zvišanja trošarin na gorivo. Prav zaradi protestov se je nato vlada odločila, da povišanja ne bo, zahteve protestnikov pa so se nato dodatno okrepile in zdaj segajo vse do zahtev po Macronovem odstopu.