"Vem, da ste upravičeno zaskrbljeni zaradi trenutnih dogodkov, ki rušijo svetovni red," je Macron v nagovoru dejal volivcem. "Vojna v Ukrajini, v kateri je umrlo in bilo ranjenih skoraj milijon ljudi, se nadaljuje z enako intenzivnostjo. ZDA, naša zaveznica, so spremenile svoje stališče do vojne in zmanjšale podporo Ukrajino, kar sproža ugibanja, kaj bo sledilo."

"Rusija je v tem trenutku grožnja Franciji in Evropi, kar bo veljalo tudi v prihodnjih letih. Bilo bi noro, če bi v tem nevarnem svetu ostali zgolj gledalci," je Macron dejal v srednem večernem nagovoru, ki ga je prenašalo več francoskih televizij.

Dodal je, da se zdi, da "agresivno obnašanje Rusije po napadu na Ukrajino ne pozna meja" in da se morajo Francija in njene evropske zaveznice na to odzvati.

"Še naprej smo zavezani Natu in partnerstvu z ZDA. Vendar moramo storiti več, da bi okrepili svojo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. Vstopili smo v novo obdobje. O prihodnosti Evrope se ne sme odločati v Washingtonu ali Moskvi," je dejal francoski predsednik.

Macron je dejal, da morata Francija in Evropa nadaljevati pomoč Ukrajini, "dokler se z Rusijo ne bo mogla pogajati o miru, ki bo trden tako zanjo kot za vse nas". Dejal je, miru ne bo mogoče doseči, če "zapustimo Ukrajino".

Macron omenja širitev jedrskega dežnika

Macron je še dejal, da želi z evropskimi zaveznicami razpravljati o razširitvi "jedrskega dežnika" oziroma odvračalnega varnostnega učinka francoskega jedrskega orožja na druge evropske države, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

S tem se je odzval na komentarje najverjetnejšega prihodnjega nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki se je zavzel za pogovore s Francijo in Veliko Britanijo o razširitvi njune jedrske zaščite.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem dejala, da se Evropa spopada z "jasno in trenutno nevarnostjo, kakršne še nihče od nas ni doživel", predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je dejal, da gre za "odločilen trenutek za Ukrajino in evropsko varnost".

Dodatna krepitev evropske obrambe

Macron je dejal še, da bo zagotavljanje miru v Ukrajini "morda zahtevalo tudi napotitev evropskih oboroženih sil". Evropski vojaki se po njegovih besedah sicer ne bi borili na fronti, temveč bi po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora pomagali zagotavljati njegovo popolno spoštovanje.

"Da bi zagotovili, da Rusija po mirovnem sporazumu ne bo spet napadla Ukrajine, se moramo na to pripraviti," je dodal in napovedal, da bo Francija prihodnji teden gostila pogovore "načelnikov generalštabov tistih držav, ki želijo prevzeti odgovornost v zvezi s tem".

Macron je dejal še, da si želi zaradi "nenehno spreminjajočih se groženj" zagotoviti dodatne naložbe v obrambo, vendar "brez zviševanja davkov za Francoze". Dejal je, da bi rad verjel, da bodo ZDA "ostale na naši strani", vendar dodal, da mora biti Evropa pripravljena, če ne bo več tako.

Krepitev evropske obrambe je sicer tudi ena glavnih tem četrtkovega izrednega zasedanja voditeljev držav članic EU-ja v Bruslju, v ospredju katerega bo še nadaljnja podpora Ukrajini. O tem razpravljajo v kontekstu spremenjene zunanje politike ZDA do Ukrajine in Rusije.

Macron je v nagovoru omenil tudi načrtovano uvedbo ameriških carin na evropske izdelke, kar je označil za "nerazumljivo potezo", ki bo imela posledice tako za ameriško kot evropsko gospodarstvo. "Upam, da bom ameriškega predsednika (Donalda Trumpa) lahko prepričal in odvrnil od tega," je dodal.

Putin omenja Napoleona

Ruski predsednik Vladimir Putin se je odzval na izjave Macrona. Dejal je, da zahodni voditelji ne bi smeli podcenjevati ruskega ljudstva in bi morali imeti v mislih usodo Napoleona Bonaparta, čigar invazija v Rusiji leta 1812 se je končala katastrofalno.

"Še vedno obstajajo ljudje, ki se želijo vrniti v Napoleonove čase in pozabljajo, kako se je to končalo. Vse napake naših sovražnikov in nasprotnikov so se začele s tem: s podcenjevanjem značaja ruskega ljudstva in predstavnikov ruske kulture na splošno," je še dodal.

Putin je na srečanju s skupino žensk, ki so med triletno vojno v Ukrajini izgubile svoje bližnje, dejal, da si bo Rusija prizadevala za mirovni sporazum, ki bo zagotovil njeno dolgoročno varnost, in se ne bo odpovedala pridobitvam, ki jih je dosegla v vojni.

"Izbrati moramo možnost za mir, ki nam bo ustrezala in ga bo naši državi dolgoročno zagotovila," je dodal Putin.

Na vprašanje matere enega od padlih vojakov, ali se bo Rusija umaknila, pa je odgovoril, da tega ne namerava storiti.

Peskov: Macronov govor je bil res izjemno konfrontacijski

V Rusiji so Macronove izjave označili za grožnjo Rusiji. "Govor je bil res izjemno konfrontacijski," je o Macronovem govoru dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Občutek je, da Francija želi nadaljevanje vojne," je dodal.

"Seveda gre za grožnjo proti Rusiji," pa je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Če nas vidi kot grožnjo in reče, da je potreba po uporabi jedrskega orožja, se pripravlja na uporabo jedrskega orožja proti Rusiji. Seveda je to grožnja," je dodal.

Kritična je bila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, ki je med drugim ocenila, da je Macron izgubil stik z realnostjo.

Lavrov je na tiskovni konferenci na zunanjem ministrstvu spregovoril tudi o morebitnih mirovnih silah v Ukrajini. "O takšnih stvareh bi morali razpravljati z vsemi stranmi," je dejal, saj da tega nista omenjala ne Macron ne britanski premier Keir Starmer.

"To bi pomenilo tudi neposredno in neprikrito vpletenost držav Nata v vojni proti Ruski federaciji," je še dejal Lavrov in dodal, da bodo na prisotnost takšnih enot v Ukrajini gledali kot na morebitno prisotnost Nata v Ukrajini.