Stoltenberg je pred srečanjem z Macronom sporočil, da bo Nemčija od leta 2021 v proračun severnoatlantskega zavezništva plačevala 33 milijonov več kot do zdaj, s tem pa se bo glede finančnega prispevka izenačila z ZDA. Preostanek bodo porazdelili med vse druge članice.

Predsednik Macron je po srečanju v Parizu dejal, da stoji za svojim komentarjem o "možgansko mrtvem" Natu. "Popolnoma stojim za tem, da sem sprožil vprašanja, saj sem prepričan, da je glede na to, s čim se spopadamo, neodgovorno, da že dve leti govorimo o finančnih in tehničnih zadevah," je poudaril na skupni novinarski konferenci s Stoltenbergom. Med vprašanji, ki ostajajo nerešena, je izpostavil odnose z Rusijo, vprašanje Turčije in mir v Evropi.

Macron je v nedavnem pogovoru za britanski tednik Economist ocenil, da je Nato "možgansko mrtev", ker se ne ZDA ne Turčija niso z evropskimi zaveznicami posvetovale glede nedavne turške ofenzive na severu Sirije. Čeprav so druge članice Nata njegove izjave označile za pretirane, je očitno odprl razpravo o reformiranju zavezništva.

Stoltenberg: Pogledali bomo, kako lahko okrepimo politično vlogo Nata

Generalni sekretar Nata je po srečanju z Macronom poudaril, da so kljub nesoglasjem v zavezništvu "temelji Nata močni". "Še naprej se bomo prilagajali in modernizirali, poleg tega bomo skupaj pogledali, kako lahko še bolj okrepimo politično vlogo Nata," je dejal.

Francoski predsednik se je zavzel tudi, da bi evropske države sodelovale v pogajanjih o novem dogovoru o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega, potem ko je poleti propadla tovrstna pogodba med ZDA in Rusijo INF. "Dogovor, ki bi nasledil INF, mora vključevati tudi Evropejce," je poudaril Macron in se zavzel za dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Sprememba višine prispevkov: ZDA manj, Nemčija več

29 držav članic se je v sredo, teden dni pred vrhom, ki bo posvečen 70. obletnici zveze Nato, dogovorilo o spremembah višine prispevkov za delovanje tega politično-obrambnega zavezništva. Nemčija bo tako z letom 2021 svoj prispevek v proračun za delovanje zavezništva povečala s 14,8 odstotka na 16,35 odstotka, prispevek ZDA pa se bo z 22,1 odstotka znižal na 16,35 odstotka.

Nato potrebuje denar tako za delovanje svojega sedeža v Bruslju kot za vojaške operacije v tujini in naložbe v infrastrukturo, piše Deutsche Welle.

Višina prispevka v proračun zavezništva vsake države članice je odvisna od bruto družbenega proizvoda države, z izjemo ZDA, ki je številčno omejen, saj bi v nasprotnem primeru ZDA morale prispevati kar okoli polovico vsega proračuna organizacije. Letos so ZDA za delovanje Nata na primer prispevale skoraj 490 milijonov evrov, Nemčija pa 313 milijonov. Nato je imel letos na voljo 2,12 milijarde evrov.

"Vse članice zavezništva so se strinjale z novo formulo za izračun prispevka za delovanje organizacije. V skladu z njo se bodo prispevki večine evropskih zaveznic in Kanade povečali, prispevki ZDA pa zmanjšali. To je pomemben dokaz predanosti zaveznic k delovanju organizacije in pravičnejši razporeditvi bremen," je dejal neimenovani predstavnik Nata.

Trumpove pritožbe uslišane

Predsednik ZDA Donald Trump se je večkrat pritožil, da ZDA v proračun Nata prispevajo nesorazmerno visok delež, in od drugih držav članic zahteval, naj uresničijo obljube in za delovanje zavezništva do leta 2024 prispevajo dva odstotka svojega BDP-ja.