"Finci in Švedi so naši zavezniki in tako kot se lahko mi zanesemo na svoje zaveznike, se lahko tudi oni zanesejo na nas," je dejal vodja kabineta madžarskega premierja Gergely Gulyas in dodal, da glede pristopa obeh držav k Natu Budimpešta "nima nobenih pripomb".

Vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana je večkrat zavrnila načrtovanje glasovanja v parlamentu o tem vprašanju, čeprav madžarska vlada vztraja, da njun pristop podpira. 28 od 30 članic Nata, z izjemo Madžarske in Turčije, je doslej že ratificiralo njuno pristopno prošnjo.

Madžarska mora sprejeti protikorupcijske reforme, ki jih pozorno spremlja Bruselj, preden se lahko parlament posveti vprašanju Nata, je zamudo glede ratifikacije pojasnil Gulyas. Budimpešta se namreč z EU-jem pogaja glede sprostitve evropskih sredstev, ki jih je Bruselj zadržal zaradi več pomislekov, povezanih s korupcijo in spoštovanjem vladavine prava v državi.

"Število zakonov, o katerih bo treba glasovati, je odvisno od tega, kdaj in kako bo dosežen dogovor s Evropsko komisijo," je dejal Gulyas in dodal, da je predviden rok za ratifikacijo prošnje Finske in Švedske jesensko zasedanje madžarskega parlamenta, ki se konča 7. decembra.

Prejšnji četrtek je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ob obisku v Turčiji dejal, da Finska in Švedska izpolnjujeta pogoje za vstop v zavezništvo. Ob tem je poudaril, da sta se nordijski državi zavezali sodelovanju s Turčijo v boju proti terorizmu.

V torek je nato turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po pogovoru z novim švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom v Ankari sporočil, da Turčija še ni pripravljena podpreti sprejema Švedske.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta nordijski državi po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa jih morajo zdaj ratificirati vse države članice.