Malteški premier Joseph Muscat je nato sporočil, da bodo ladjo oskrbeli s hrano in drugimi potrebščinami. Sprva je celo dejal, da bodo z ladje prevzeli bolnega prebežnika, a si je kasneje premislil, saj naj "medicinska evakuacija" ne bi bila potrebna.

Italijanski notrani minister Matteo Salvini je medtem na Facebooku ponovil svoje stališče, da v italijanska pristanišča ne bo več dovolil zasebnim reševalnim ladjam. "Te ladje lahko pozabijo, da bodo dosegle Italijo. Prekiniti želim posle tihotapcev in mafijcev," je zapisal.

Italija sicer že drugič v dveh tednih zavrača vplutje ladje z rešenimi ljudmi, ki je zdaj obtičala sredi morja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik malteške vlade, Malta ni koordinirala reševanja, niti ni zanj pristojna. Dodal je, da je reševalna akcija potekala med Libijo in italijanskim otokom Lampeduso. Ob tem so italijanskemu prometnemu ministru Danilu Tonanelliju očitali neodgovornost.

Tonanelli je medtem Malti po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA očital nečloveškost, ker ne želi pomagati reševalni ladji, ki je Italija ne želi sprejeti.

Ladja Lifeline, ki jo vodi nemška humanitarna organizacija Mission Lifeline, je v četrtek po lastnih navedbah v mednarodnih vodah rešila 226 prebežnikov. Italijanski notranji minister Salvini, vodja skrajno desne Lige, pa ji v petek ni dovolil vplutja v italijansko pristanišče, češ da bi to morala dovoliti Malta, saj naj bi bila ladja takrat v malteških vodah.

Ob tem je malteški notranji minister Michael Farrugia v petek Salviniju očital, da naj se pozanima o dejstvih in da Malta ni odgovorna za ladjo.

Pred Lifelinom vplutje prepovedano Aquariusu
Podobna zgodba se je prejšnji teden pripetila ladji Aquarius, ki ji Salvini prav tako ni dovolil vplutja, po nekaj ostrih izmenjavah besed med Rimom in Valetto pa je več sto rešenim ljudem svoja vrata odprla Španija.

Medtem je španska ministrica za izobraževanje Isabel Celaá v petek v izjavi sporočila, da je bil španski zunanji minister Josep Borrell v stiku z Malto, ki ji je ponudil pomoč glede ladje, ki jo je Italija zavrnila. Minister pa se je o tem pogovoril tudi z italijanskimi oblastmi, je še sporočila španska ministrica.

Nova italijanska vlada je zavzela precej ostrejši odnos do prebežnikov in reševalnih ladij. Italija je sicer pogosto najbližji pristan za prebežnike, ki jih mednarodne reševalne ladje rešijo v Sredozemskem morju.

V zadnjih dneh rešenih več kot 700 prebežnikov
V Sredozemskem morju so v več ločenih reševalnih akcijah te dni skupno rešili več kot 700 prebežnikov. Na območju Španije so v treh reševalnih akcijah pred obalo rešili 418 prebežnikov, od tega so v največji akciji v bližini Gibraltarja rešili kar 262 ljudi, ki so pluli na 15 čolnih. Reševalni akciji sta potekali še pred Kanarskimi otoki in na poti med Marokom in Španijo.

Tanker danskega logističnega podjetja Maersk je v petek prestregel klic na pomoč in pred obalo južne Italije na krov potegnil 113 prebežnikov, so sporočili iz podjetja. Ladja je trenutno zasidrana pred Sicilijo in čaka na nadaljnja navodila italijanskega koordinacijskega centra za pomorska reševanja.

Pred obalo Libije pa je libijska mornarica z dveh čolnov rešila skoraj 200 prebežnikov, ki so bili na poti v Evropo. V reševalni akciji so našli tudi pet trupel.

Porast prečkanj morja zaradi lepega vremena
Od srede so sicer pred obalo Libije prestregli že približno 900 ljudi, ki so se podali na nevarno pot čez Sredozemsko morje v Evropo. Kot so še sporočili iz mornarice, so zaradi lepega vremena zaznali porast prečkanj. Rešene ljudi ob obalah Libije vrnejo v državo, kjer jih pred vrnitvijo v domovine zadržujejo v centrih.