Pred dnevom spomina na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije je v Kvirinalski palači potekala slovesnost, ki jo je vodil predsednik Mattarella. V govoru je spomnil na trpljenje Italijanov in na pokole, ki so jih zagrešili Titovi partizani.

Kot je dejal, se je oblikoval "zid molka in pozabe (...) okrog strašnega trpljenja tisočev Italijanov, pomorjenih v fojbah ali v koncentracijskih taboriščih", množično prisiljenih zapustiti svoje domove in deželo, kjer so živeli.

Mattarella je pri tem kot enega od krajev groze poleg tržaškega nacističnega koncentracijskega taborišča Rižarna omenil tudi fojbe pri Bazovici, kjer je bila po njegovem mnenju izvršena krutost Titovega režima nad italijansko skupnostjo.

Po besedah Mattarelle fojbe in eksodus Italijanov predstavljajo "bolečo travmo". "Ti dogodki predstavljajo tragedijo, ki je ni mogoče pozabiti," je izjavil italijanski predsednik na slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili tudi premierka Giorgia Meloni ter zunanji in notranji minister Antonio Tajani in Matteo Piantedosi.

"Tragičnih in krutih strani zgodovine ni mogoče izbrisati. Poskusi pozabe, zanikanja ali omalovaževanja so žalitev žrtev in njihovih družin ter delajo neprecenljivo škodo kolektivni zavesti ljudi in naroda," je še dejal.

"Fašizem krut do slovanskega prebivalstva"

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec, je Mattarella spomnil na zgodovinsko krivdo Italije. "Naša država odgovarja za fašizem, ki je prispeval k začetku uničujoče in bratomorne svetovne vojne," je dejal italijanski predsednik, za katerega je bil "fašizem netoleranten in krut do slovanskega prebivalstva, ki mu je dolga leta odrekal jezikovno in kulturno zaščito ter zatiral zahteve po avtonomiji".

Vseeno Mattarella meni, da povojnih pobojev ne moremo odpraviti samo kot "maščevanje in pravico po hitrem postopku". Toda osredotoča se na prihodnost: "S Slovenijo in Hrvaško gojimo in si v Evropi ter po svetu delimo vrednote demokracije, svobode in pravic. Zato skupaj delujemo za mir, razvoj in blagostanje naših prijateljskih in bratskih narodov. Naši mladi se tega zavedajo in tako že tudi živijo."

Po poročanju Petrovca so bili komentarji na slovesnosti prisotnih Slovencev umirjeni. "Morda bi si želel več omembe fašizma, ki je povzročil enormno trpljenje slovenskemu narodu," je dejal slovenski veleposlanik Matjaž Longar, a dodal, da je predvsem pomembno, da se učimo iz zgodovine in gledamo v prihodnost.

Tudi senatorka Tatjana Rojc je poudarila, da si vsi želijo prihodnosti v znamenju miru, sodelovanja in bratstva med narodi.

V Italiji so dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februarja – v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba – razglasili marca 2004, zaznamujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje.