Meddržavno sodišče: Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo v Ukrajini

Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino, je sporočilo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida.

Sodišče je odločilo, da ni videlo dokazov, ki bi podpirali pojasnilo Kremlja za invazijo, češ da je Ukrajina izvajala genocid proti rusko govorečim prebivalcem na vzhodu države. Za je glasovalo 13 sodnikov, ruski in kitajski pa sta bila proti.

Postopek se je začel na poziv Ukrajine, ki je prosila za odločitev glede ruskih trditev o genocidu v Lugansku in Donecku.

Ruska federacija mora nemudoma ustaviti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja na ukrajinskem ozemlju, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča, je dejala predsedujoča sodišču Joan Donoghue.

Sodniki v Haagu so poleg tega izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.

Postopek na ICJ-ju s sedežem v Haagu se je začel 7. marca, a je sodelovala samo Ukrajina, medtem ko je Rusija zaslišanje bojkotirala. Poslala pa je pismo ICJ-ju, v katerem trdi, da sodišče nima pristojnosti v tem primeru, poroča Guardian.

Ukrajinska stran je sodišče pozvala, naj stori vse, da se bo nasilje v Ukrajini ustavilo. "Rusija počne vojne zločine in zločine proti človečnosti. Rusijo je treba zaustaviti," je tedaj dejal ukrajinski veleposlanik na Nizozemskem Anton Korinevič.

Kijev je sodišče zaprosil tudi, naj sprejme začasne ukrepe za končanje ruske invazije, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. Postopek namreč lahko traja več let.

ICJ je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni, da bi razsojal o sporih med državami članicami ZN-a, ki temeljijo predvsem na pogodbah in konvencijah. Odločitve sodišča so zavezujoče, vendar sodišče nima dejanskih sredstev za njihovo izvrševanje.

Zelenski kongresu ZDA: Je preveč, če zahtevamo prepoved letenja nad Ukrajino?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videonagovoru obeh domov ameriškega kongresa dejal, da je Ukrajina hvaležna za vso pomoč, a da jo potrebuje še več. Spet je pozival k vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad državo.

"Je preveč, če to zahtevamo?" je Zelenski vprašal glede vzpostavitve območja prepovedi poletov nad Ukrajino. Če je to preveč, pa potrebujemo obrambni sistem pred napadi iz zraka ter letala, je dodal.

"Spomnite se Pearl Harborja, spomnite se 11. septembra," je Američane spomnil na japonski napad na ZDA v drugi svetovni vojni in teroristični napad Al Kaide leta 2001. "Zdaj vas potrebujemo," je dejal.

Kongres je pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji, "dokler se ne bo ruski vojaški stroj ustavil". Po njegovih besedah bi morali sankcionirati vse ruske politike.

"Vsa ameriška podjetja morajo takoj zapustiti ruski trg, ker je na njem prelita naša kri," je dejal.
Zelenski je poudaril, da Rusija ni napadla le njegove države, temveč je "brutalno" napadla ukrajinske vrednote.

Neposredno se je obrnil na ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki se mu je zahvalil za osebno angažiranje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini. "Biti voditelj sveta pomeni biti voditelj miru," je dejal.

Biden je po nastopu Zelenskega naznanil še 800 milijonov dolarjev pomoči, kar je del paketa 13,6 milijarde dolarjev pomoči, ki ga je Biden podpisal pred dvema dnevoma. ZDA so doslej neposredno Ukrajini namenili pomoč v višini dveh milijard dolarjev.

ZDA so poslale Ukrajini tudi 600 protiletalskih raket tipa stinger, s katerimi Ukrajinci sestreljujejo ruska letala in helikopterje. Poslale so tudi 2600 protitankovskih raket tipa javelin, radarje, minomete, strojnice, puške, strelivo, pa tudi helikopterje, patruljne čolne, neprebojne jopiče in čelade. Pomagajo tudi s satelitskimi posnetki in nadzorom.

Biden: Putin je vojni zločinec

Biden je medtem označil ruskega predsednika Vladimirja Putina za vojnega zločinca. Med dogodkom v Beli hiši je pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je Bidnovo izjavo že označil za "nesprejemljivo in neodpustljivo retoriko".

Obstreljevanje v Kijevu

Zgodaj zjutraj so se po Ukrajini v več mestih znova oglasile sirene, ki opozarjajo ljudi pred nevarnostjo zračnih napadov. Med drugim so se oglasile v Kijevu, kjer po napadih velja 35-urna policijska ura, v Lvovu, Ivano-Frankivsku, Odesi in Dnipru.

Iz Kijeva medtem poročajo o novih eksplozijah. Ruske sile so obstreljevale 12-nadstropno stanovanjsko zgradbo v okrožju Ševčenko, pri tem je bila poškodovana tudi sosednja 9-nadstropna zgradba, so sporočile mestne oblasti. Dva človeka sta bila ranjena, 35 evakuiranih, poroča BBC.

O eksplozijah poročajo tudi iz Odese in Zaporožja. Glede na nepotrjene navedbe na družbenih omrežjih bi lahko v Odesi šlo za protiraketni sistem, ki je razstrelil rakete. V Zaporožju pa naj bi eksplozija odjeknila na železniški postaji, je sporočil predstavnik lokalnih oblasti.

V Černigivu ubili ljudi, ki so čakali na kruh?

V ruskem obstreljevanju v mestu Černigiv na severu Ukrajine je bilo ubitih deset ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh, je sporočilo ukrajinsko državo tožilstvo.

"Ruski vojaki so streljali na ljudi, ki so pred trgovino v stanovanjski četrti mesta čakali na kruh," so sporočili z ukrajinskega tožilstva. Po prvih podatkih je umrlo deset ljudi.

Lokalni mediji so že pred tem poročali, da se je napad zgodil okoli 10. ure dopoldne, objavili so tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Rusko obrambno ministrstvo obtožbe zanika in trdi, da v Černigivu trenutno ni nobenega ruskega vojaka. Kot pravijo na ministrstvu, naj bi grozodejstvo izvedle ukrajinske sile ali pa gre za lažne informacije s strani ukrajinske obveščevalne službe, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Mesto Černigiv leži blizu meje z Rusijo in je od začetka vojne stalno tarča napadov ruske vojske.

V Mariupolju napad na bežeče ljudi in gledališče

Življenja civilistov, vključno z otroki, je terjal tudi ruski raketni napad na konvoj, ki je bežal iz obleganega mesta Mariupolj, so sporočile ukrajinske oblasti.

Prav tako je ukrajinska vojska sporočila, da so danes ruski okupatorji obstreljevali kolono civilistov tekom njihove evakuacije iz Mariupolja v Zaporožje, in dodala, da točno število žrtev še ni znano.

Rusko bombardiranje je prizadelo tudi gledališče v Mariupolju, ki ga je več sto civilistov uporabljalo kot zatočišče, je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, pri čemer število žrtev in poškodovanih prav tako ni znano.

"Še en grozljiv vojni zločin v Mariupolju. Množičen ruski napad na dramsko gledališče, kjer se je skrivalo na stotine nedolžnih civilistov. Stavba je zdaj popolnoma uničena, Rusi pa bi morali vedeti, da gre za civilno zatočišče," je sporočil Kuleba.

Namestnik župana Mariupolja Sergej Orlov je za BBC dejal, da je bilo v gledališču v času napada med 1000 in 1200 ljudi.

ZN potrdil 691 smrti civilistov, število verjetno precej višje

Število smrtnih žrtev vojne v Ukrajini med civilisti je naraslo na 691, še 1143 je bilo ranjenih, kažejo podatki Združenih narodov, ki pa opozarjajo, da je resnično število najverjetneje precej večje.

Reševalci v ukrajinski vzhodni pokrajini Harkov so sporočili, da je bilo od ruske invazije 24. februarja ubitih najmanj 500 prebivalcev mesta Harkov.

Putin pravi, da je ruska operacija v Ukrajini uspešna

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ocenil, da ruska vojaška operacija v Ukrajini poteka uspešno in v skladu z načrti. "Vojaška operacija poteka uspešno in v skladu s predhodnimi načrti," je zatrdil. Dejal je, da so onemogočili načrte ukrajinskih oblasti, ki so po njegovih besedah nameravale sprožiti vojno, k temu pa, da so jih spodbujali na Zahodu.

V nagovoru na seji vlade, ki ga je prenašala televizija, je zatrdil tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine. "Navzočnost ruskih sil blizu Kijeva in drugih mest v Ukrajini ni povezana s tem, da bi nameravali državo zasesti. Tega cilja nimamo," je dejal. Dodal pa je, da ne bodo dopustili, da bi postala Ukrajina "odskočna deska za agresivna dejanja proti Rusiji".

Odnos Zahoda, ki je proti Rusiji uvedel številne sankcije, je primerjal s pogromi. "Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi," je dejal.

Putin je napovedal vrsto ukrepov, s katerimi naj bi finančno pomagali posameznikom in podjetjem v Rusiji, ki so jih prizadele sankcije Zahoda. Napovedal je zvišanje plač državnih uradnikov ter pokojnin, odpravili naj bi nekatere administrativne ovire za podjetja.

"Da, v tem trenutku zadeve niso enostavne za nas. Vendar na Rusijo ni mogoče izvesti gospodarskega blitzkriega," je dejal.

Priznal je, da je Zahod zamrznil za okoli 300 milijard dolarjev ruskih finančnih rezerv v tujini, vendar Rusije po njegovih besedah to ne bo ogrozilo. "Rusko gospodarstvo se bo prilagodilo novim razmeram," je dejal.

Putin: Ukrajina je bila blizu razvoja jedrskega orožja

Po Putinovih besedah so v Ukrajini ob podpori ZDA razvijali biološko orožje ter izvajali poskuse s koronavirusi, antraksom, kolero in drugimi nevarnimi boleznimi. Ukrajino je obtožil, da je bila tudi blizu razvoja jedrskega orožja, s katerim bi napadla Rusijo.

Pogajanja: Kremelj zahteva demilitarizacijo

Medtem predstavniki Ukrajine in Rusije menijo, da obstaja nekaj možnosti za kompromis na mirovnih pogajanjih. Moskva kot eno izmed možnosti navaja demilitarizirano Ukrajino. Kijev sporoča, da potrebujejo zagotovila, privolili bodo le v "ukrajinski model".

Kremelj je v sredo sporočil, da na demilitarizirano Ukrajino z lastno vojsko po vzoru Avstrije ali Švedske gledajo kot na mogoč kompromis. "To je možnost, o kateri se trenutno razpravlja in ki bi jo res lahko razumeli kot kompromis," je po poročanju tiskovne agencije RIA dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Zdi se, da se sklicevanje na demilitarizacijo nanaša na idejo o nevtralnem statusu Ukrajine, poroča Reuters.

Ukrajina je v odzivu sporočila, da zavrača zasnovo nevtralnosti po avstrijskem ali švedskem zgledu, ki ga predlaga Rusija, in zahteva trdna mednarodna zagotovila glede njene varnosti v odnosu do Rusije. "Ukrajina je zdaj v neposredni vojni z Rusijo, zato je model lahko le ukrajinski," je dejal pogajalec Kijeva z Moskvo Mihajlo Podoljak.

Pojasnil je, da želijo zagotovila o "absolutni varnosti" v odnosu do Rusije, v skladu s katerimi bi se podpisnice dogovora zavezale k posredovanju na ukrajinski strani v primeru napada.

"To pomeni, da podpisnice zagotovil o varnosti v primeru novega napada na Ukrajino ne bi stale ob strani kot zdaj, temveč bi prevzele aktivno vlogo v spopadu na strani Ukrajine in ji takoj dobavile potrebno orožje," je pojasnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dodal je, da Kijev zahteva tudi vzpostavitev območja prepovedi poletov nad Ukrajino v primeru napada na njeno ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo naj bi se danes nadaljevala. Četrti krog se je začel v ponedeljek in nadaljeval v torek, poteka pa v obliki videokonference.

Zelenski: Mirovni pogovori "bolj realistični"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru v torek zvečer sporočil, da so pogovori med Rusijo in Ukrajino postali "bolj realistični, a še zmeraj je potreben čas". "Vsi si čim prej želimo miru in zmage," je dejal, a ob tem dodal, da so za to potrebna "prizadevanja in potrpežljivost".

Vsaka vojna se konča s sporazumom, je še povedal v nagovoru, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA, in zatrdil, da se bodo sestanki z rusko stranjo nadaljevali. Ukrajinski in ruski pogajalci so se po videokonference sestali tako v ponedeljek kot torek, pogovori naj bi se nadaljevali tudi danes.

Lavrov: Obstaja nekaj upanja za kompromis

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da obstaja upanje za dosego kompromisa na pogajanjih. "Vodijo me ocene naših pogajalcev. Pravijo, da pogajanja niso lahka iz očitnih razlogov. A kljub temu obstaja nekaj upanja, da bi dosegli kompromis," je dejal Lavrov za rusko medijsko hišo RBC.

Nekaj osnutkov za sporazume naj bi bilo skoraj dogovorjenih, pri čemer se "resno razmišlja" o nevtralnem statusu Kijeva. Omenil je tudi vprašanja statusa ruščine v Ukrajini in svobode govora. Ključni vprašanji za Rusijo po njegovih navedbah sicer ostajata varnost ljudi na vzhodu Ukrajine (v delih pokrajin Doneck in Lugansk pod vodstvom proruskih separatistov, op. a.) in demilitarizacija Ukrajine.

Zelenski opustil idejo o pridružitvi Natu

Nato je Ukrajini sicer že leta 2008 obljubil, da bo nekoč postala članica zavezništva. Za Rusijo je to nesprejemljivo, demilitarizacijo Ukrajine pa navaja kot enega ključnih razlogov za invazijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je že prejšnji teden v intervjuju za ameriški ABC dejal, da so doumeli, da zavezništvo noče Ukrajine v svoje vrste. Obrambni ministri članic Nata se medtem srečujejo na izrednem zasedanju v Bruslju, kjer bodo razpravljali o ruski invaziji na Ukrajino.

Sorodna novica Zelenski na srečanju z Janšo, Fialo in Morawieckim: Zelo cenim vašo podporo

Janša, Morawiecki in Fiala so se vrnili na Poljsko

Premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala, so danes varno prispeli iz Kijeva na Poljsko, je tvitnil tiskovni predstavnik poljskega premierja Piotr Müller.

Premierji so se v torek v Kijevu srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierjem Denisom Šmigaljem. To je bil prvi obisk tujih voditeljev v Kijevu od začetka ruske invazije.

Na novinarski konferenci po srečanju so trije premierji poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo. Janša je dejal, da Ukrajinci ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote. Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali, je dejal. Kot je dodal, se zavedajo, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje pomoč v orožju. Podprl je tudi status Ukrajine kot kandidatke za vstop v EU.

Šmigalj: 500 milijard dolarjev škode od začetka invazije

Ukrajinski premier Šmigalj je na srečanju sporočil, da je Ukrajina od začetka ruske invazije utrpela za več kot 500 milijard dolarjev (456 milijard evrov) škode, in vztrajal, da Rusija plača za obnovo Ukrajine po vojni.

Janša je sporočil, da ga je na poti v Kijev kontaktiral generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je dejal, da OECD pripravlja velik sveženj, kako pomagati Ukrajincem, da se bo država po vojni ponovno zgradila in obnovila.