V Lukašenkovem uradu so potrdili, da sta Berlin in Minsk našla določeno razumevanje, kako ukrepati in napredovati pri reševanju prebežniške krize. Voditelja "sta se strinjala, da je treba to problematiko v celoti prenesti na raven Belorusije in EU-ja".

"Uradniki, določeni z obeh strani, bodo takoj začeli pogajanja za razrešitev obstoječih težav," so zapisali v Lukašenkovem uradu. V tem okviru bodo preučili tudi željo beguncev, da bi odšli v Nemčijo.

Že drugi telefonski pogovor Angele Merkel in Lukašenka v treh dneh so pozneje potrdili tudi v Berlinu. Kot je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert, je kanclerka v pogovoru poudarila, da je treba ob podpori agencij Združenih narodov za begunce in za migracije ter v sodelovanju z Evropsko komisijo prizadetim zagotoviti humanitarno oskrbo in možnost vrnitve v domovino.

Prvič sta se voditelja po telefonu slišala v ponedeljek, ko sta se dogovorila, da bosta ostala v stikih. To je bil sicer njun prvi pogovor po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta lani.

Zaradi tega je bila nemška kanclerka tarča številnih kritik. Do pogovora so bili kritični tudi v Varšavi, kjer so kritizirali poskuse posredovanja nemške kanclerke in francoskega predsednika Emmanuela Macrona v prebežniški krizi na poljsko-beloruski meji. Macron je v ponedeljek govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je povedal, da bi morala Berlin in Pariz Varšavo predhodno obvestiti o pogovorih voditeljev z Lukašenkom oziroma Putinom. Po njegovih besedah se pogovoru nemške kanclerke z Lukašenkom čudi, saj je to "na neki način priznanje njegove izvolitve" za predsednika. "Razumem položaj, vendar menim, da to ni dober korak," je poudaril.

V Moskvi pa so še pred popoldanskim dogovorom Angele Merkel in Lukašenka pozdravili neposredne pogovore med predstavniki EU-ja in Belorusije.

Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je branil ponedeljkov pogovor voditeljev. Pojasnil je, da je bil pogovor usklajen z Evropsko komisijo in pomembnimi partnerji, predvsem v regiji.

V Moskvi so neposredne pogovore med predstavniki Evropske unije in Belorusije sprejeli z odobravanjem. "Zelo pomembno je, da je bil vzpostavljen stik med predstavniki EU-ja in beloruskim vodstvom," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Belorusija odvaža prebežnike

Beloruske oblasti so začele prebežnike z območja ob belorusko-poljski meji voziti drugam, je dejal namestnik poljskega notranjega ministra Maciej Wasik. Taborišče ob mejnem prehodu Kuznica se tako počasi prazni, je dodal.

"Prejel sem informacijo, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zagotovil prve avtobuse, v katere vstopajo migranti in odhajajo," je dejal Wasik. "Taborišče v bližini Kuznice se počasi prazni," je povedal v pogovoru za televizijo TV Republika.

Beloruski mediji, ki so blizu oblastem, so objavili videoposnetke štirih avtobusov, s katerimi naj bi po navedbah beloruskega Rdečega križa prebežnike odpeljali drugam. Tako želijo preprečiti, da bi bil novi center za prenočevanje prebežnikov, ki so ga vzpostavili v skladišču nekega logističnega podjetja v mestu Grodno, prenapolnjen.

"Zdi se, da je Lukašenko izgubil bitko ob meji," je še poudaril namestnik poljskega notranjega ministra. Dodal je, da je beloruskega predsednika močan poljski odpor presenetil.

Tisoč prebežnikov noč preživelo v skladišču

Po zaostritvi razmer na poljsko-beloruski meji je približno tisoč prebežnikov po navedbah beloruske strani noč preživelo v skladiščni hali, kjer so jim uredili začasne prostore za spanje.

Beloruska tiskovna agencija Belta je od tam objavila fotografije odraslih in otrok, zavitih v odeje in spalne vreče, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v torek odredil, da morajo skladišče nekega logističnega podjetja v mestu Grodno v bližini meje s Poljsko spremeniti v prostor za prenočevanje prebežnikov.

Lukašenko se spopada s kritikami, da je prav on odgovoren za obupne razmere, v katerih so se znašli prebežniki. Evropska unija mu očita, da je namerno v državo pripeljal ljudi s kriznih območij in jih usmeril proti poljski meji, kar naj bi bilo maščevanje za sankcije EU-ja proti Belorusiji, ki jih je povezava uvedla zaradi zatiranja opozicije in civilne družbe v državi.

Prebežniki so v torek poskušali prečkati belorusko-poljsko mejo v bližini mejnega prehoda Kuznica/Brusgi. Poljske sile so proti njim uporabile vodni top. Številni prebežniki so se zaradi tega vrnili v prvotno šotorišče, ki so ga postavili v gozdu.

Po navedbah poljske strani naj bi bilo v gozdu okoli 2000 ljudi. Belta je danes objavila tudi fotografije prebežnikov, ki se v šotorišču poskušajo ob ognju na prostem zaščititi pred temperaturo okoli ledišča.

Poljska policija je sporočila, da je noč na omenjenem mejnem prehodu minila mirno. Po navedbah tiskovnega predstavnika poljske policije se je del prebežnikov na beloruski strani vrnil v šotorišče, del pa jih je noč preživel v bližini beloruskega carinskega terminala.

Poziv, naj bo humanitarnim organizacijam omogočen dostop

Medtem Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) poziva k nujni umiritvi razmer. Poudarili so, da je treba humanitarnim organizacijam omogočiti dostop do obmejnega območja, da bi preprečili še več smrtnih žrtev.

"Skrbijo nas vse resnejše razmere na meji med Poljsko in Belorusijo, potem ko so 8. novembra tja prispele velike skupine prebežnikov. Pozivamo k zagotovitvi dostopa Rdečemu križu in drugim humanitarnim organizacijam, da bodo vsi ljudje v stiski na meji in na drugih lokacijah lahko prejeli zdravstveno oskrbo, humanitarno pomoč in zaščito," je povedal Andreas von Weissenberg, vodja IFRC Europe za nesreče, podnebje in krize.

Dodal je, da so Rdečemu križu Belorusije omogočili nekaj dostopa do ljudi ob meji. Med drugim koordinira pomoč partnerjev, ki razdeljujejo hrano, vodo, odeje in topla oblačila.

Pri odzivu na krizo sodeluje tudi Rdeči križ Poljske, ki med drugim z oblastmi sodeluje pri dostavi odej, spalnih vreč in oblačil. "A da bi lahko pomagali pomoči potrebnim v skladu z našim humanitarnim mandatom in v skladu z našimi temeljnimi načeli, potrebujejo neoviran dostop do migrantov na meji," je poudaril von Weissenberg. Rdeči križ Litve medtem pomaga prebežnikom ob litovsko-beloruski meji.

IFRC je iz svojega sklada za pomoč pri nesrečah poljskemu in litovskemu Rdečemu križu dodelil skupaj skoraj 800.000 švicarskih frankov (približno 760.000 evrov) in je v postopku zagotavljanja nujnih sredstev tudi za Rdeči križ Belorusije. Skupna finančna podpora bo znašala več kot milijon švicarskih frankov, so sporočili z Rdečega križa Slovenije.

Von Weissenberg se je zavzel tudi za to, da bi morali imeti vsi prebežniki, ki prispejo na meje EU-ja, možnost, da učinkovito zaprosijo za mednarodno zaščito in prejmejo individualno oceno svojega zahtevka v skladu s konvencijo ZN-a o beguncih in veljavno zakonodajo EU-ja.

Lenarčič poziva k dostopu za humanitarne organizacije

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pozval k zagotovitvi stalnega dostopa humanitarnih organizacij do beguncev in migrantov ob belorusko-poljski meji. EU je sicer za humanitarno pomoč ljudem, ki so obtičali ob meji, namenil 700.000 evrov.

V takojšnjem odzivu na poziv je komisija namenila 200.000 evrov za Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). Denar bodo namenili za hrano, higienske pripomočke, odeje in prvo pomoč. Poleg tega je EU zagotovil še 500.000 evrov humanitarne pomoči.

Lenarčič je poudaril, da EU podpira humanitarne partnerje pri lajšanju trpljenja ljudi, ki so obtičali ob meji in v drugih delih Belorusije. "Pozivam k zagotovitvi stalnega dostopa humanitarnih organizacij z obeh strani do velike skupine beguncev in migrantov, da dobijo nujno pomoč," je poudaril.

Evropska komisija je po njegovih besedah pripravljena zagotoviti tudi dodatna humanitarna sredstva, če se bo dostop humanitarnih organizacij do ljudi, ki pomoč potrebujejo, izboljšal.

Medtem ko nekaj časa ni bil mogoč dostop humanitarcev do prebežnikov z nobene strani, je zdaj z beloruske strani to mogoče, a ne brez ovir. Poljske oblasti pa humanitarnim organizacijam po razpoložljivih podatkih dostopa ne dovolijo.

Poljski minister: Kriza bi lahko trajala več mesecev

Medtem je poljski notranji minister Mariusz Blaszczak za poljski radio Jedynka posvaril, da bi lahko kriza za meji z Belorusijo trajala več mesecev.

"Pripraviti se moramo na to, da se razmere na poljsko-beloruski meji ne bodo hitro rešile. Pripravljeni moramo biti na več mesecev. Upam, da ne na leta," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal poljski minister.

Dejal je še, da so prebežniki ponoči znova poskušali prečkati meje, pri tem pa so po njegovih besedah "uporabili enake metode napadov na poljsko mejo" kot v torek. Javnost se je po besedah Blaszczaka osredinila na dogajanje v Kuznici, manjše skupine prebežnikov pa so poskušale prebiti poljsko mejo na drugih lokacijah.

Poljska obmejna služba je sporočila, da so v torek zaznali 161 poskusov nezakonitega prečkanja meje, od tega naj bi bila v večernih urah dva nasilna. Policija pa je danes objavila, da je bilo v torkovih izgredih na meji lažje poškodovanih devet policistov, vojak in obmejni stražar.