Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je po dveurnem zasedanju sodišča opozoril, da je predsednik države nestrankarska osebnost in da ne sme sodelovati v političnih dejavnostih nobene stranke. "Prav tako ne sme biti na nobeni listi napisan kot kandidat," je bil jasen Šeparović.

Za takšno odločitev je glasovalo devet ustavnih sodnikov od 11, dva sta bila proti.

Šeparović je omenil tudi 96. člen hrvaške ustave, ki govori o tem, da predsednik države ne sme opravljati nobene druge javne ali profesionalne službe in da mora ob izvolitvi na ta položaj zamrzniti članstvo v politični stranki, o čemer mora obvestiti sabor. "To izključuje kakršno koli možnost, da bi bil predsednik republike na razpisanih parlamentarnih volitvah kandidat na kateri koli listi ali da bi sodeloval v politični predvolilni kampanji," je dodal Šeparović.

Po besedah predsednika ustavnega sodišča je Milanović od petka do danes s svojimi izjavami in vedenjem kršil ustavo. Kot je zatrdil, je to tako jasno, da to ne piše v ustavi, ampak je tako mogoče sklepati iz celotne ustave.

Če se Milanović kot predsednik države vseeno odloči za kandidaturo, pa mora, tako ustavno sodišče, predtem odstopiti, o svojem odstopu pa obvestiti predsednika ustavnega sodišča. Njegove naloge bi nato začasno prevzel predsednik sabora.

Ustavno sodišče je izrazilo pričakovanje, da bo Milanović spoštoval njihovo opozorilo. Če ga ne bo, bodo sledile sankcije, je opozoril Šeparović. O tem, kakšne bodo sankcije, ni želel govoriti, je pa dejal, da lahko tudi razveljavijo volitve.

Če se bo Milanović kot predsednik države v času volilne kampanje vedel v skladu z ustavo in zakoni, po mnenju ustavnega sodišča ni ovir, da po volitvah postane mandatar za sestavo vlade. Volitve bo nadzorovala državna volilna komisija. Kot je napovedal Šeparović, bodo tudi pod strogim nadzorom ustavnega sodišča.

Milanović: Ostajam kandidat

V odzivu na odločitev ustavnega sodišča je Milanović dejal, da ne namerava odstopiti kot predsednik in ostaja kandidat na volitvah.

"Zakaj mi ne pade na pamet, da bi odstopil? Ker bi s tem predal oblast Jandrokoviću. Zanj ne mislim, da je gangster, a to predajam HDZ-ju," je popoldne dejal Milanović, ki se danes mudi na Korčuli.

"Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal, kako. Na zakonit in dostojen način. Moja ponudba je bila: tu sem, bom kandidat na volitvah, kot bi bil lahko na evropskih volitvah, ni razlike," je dodal. Predsednik republike po hrvaški zakonodaji namreč lahko brez težav kandidira na volitvah v Evropski parlament.

Grbin: Odločitev bomo spoštovali

V največji opozicijski stranki SDP, s katero naj bi na volitvah nastopil Milanović, so sporočili, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali. "Odločitev ustavnega sodišča moramo spoštovati. To pomeni, da od danes ne smem več govoriti, da je Milanović kandidat SDP-ja za hrvaškega premierja, ne smem govoriti, da bo naslednji premier, vsaj ne do objave volilnega izida. Potem pa bomo to vzkliknili," je na novinarski konferenci izjavil vodja socialdemokratov Peđa Grbin.

Sporočil je, da bodo spremenili listo za prvo volilno enoto, za nosilca katere so načrtovali Milanovića, in zatrdil, da niso zavestno kršili ustave. "Tega, kar je sodišče danes napisalo v svoji odločitvi, v ustavi ni. Zato pravim, da se bomo izogibali kršenju odločitve ustavnega sodišča, ne pa ustave," je dodal.

Plenković: Mini državni udar

Hrvaški premier in predsednik vladajočega HDZ-ja Andrej Plenković je odločitev ustavnega sodišča označil za pričakovano.

"Mislim, da je bil predsednik ustavnega sodišča povsem jasen. Tu je bil presežen ustavni okvir predsednika in kršena je bila sama ustava. Ne vem, kaj bi ustavno sodišče drugega lahko reklo," je dejal v izjavi za medije v Sisku. Potezo Milanovića je označil za mini poskus državnega udara in za zlorabo institucij, Grbina pa za "nekdanjega predsednika SDP-ja".

Presenetljiva poteza

Milanović je v petek presenetil hrvaško javnost, da bo kandidiral na listi opozicijskih socialdemokratov (SDP) in da bo kandidat za premierja. Dodal je, da bo kandidiral ne glede na to, kaj bo o ustavnosti njegove kandidature odločilo ustavno sodišče.

Poudaril je tudi, da se pred volitvami ne namerava odreči predsedniški funkciji, saj bi to pomenilo, da ima vladajoči HDZ vso oblast v državi. Mesto predsednika republike bi namreč v primeru njegovega odstopa zasedel predsednik sabora iz vrst konservativne večine Gordan Jandroković.

Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo potekale 17. aprila, prvič sredi tedna v sredo, kar je v nasprotju s tradicijo, saj so do zdaj volitve potekale ob nedeljah.