Nato je napade začel izvajati brez mandata Varnostnega sveta ZN-a, zaradi česar je bilo posredovanje nezakonito, podprle pa so ga vse takratne članice zavezništva. Kljub nezakonitosti napadov je svoj zračni prostor Natovim letalom ponudila tudi Slovenija, ki se je zvezi priključila skoraj točno pet let pozneje.

Z napadi so prisilili oblasti predsednika ZRJ-ja Slobodana Miloševića k umiku s Kosova, a povzročili so tudi številne civilne žrtve in obsežno škodo po vsej državi.

Prva bomba je padla 24. marca 1999 okoli osme ure zvečer, napadi pa so nato trajali še dva meseca in pol, vse do 10. junija, ko je Milošević privolil v pogoje mednarodne skupnosti.

Po srbskih podatkih je Nato izvedel 2300 letalskih napadov na 995 objektov. Po neuradnih podatkih je bilo ubitih okoli 2500 civilistov in okoli 1000 vojakov, poroča regionalni srbski portal N1.

Številke se sicer razlikujejo od vira do vira. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi. Več kot 12.500 ljudi je bilo ranjenih, umrlo ali izginilo pa je tudi 1008 pripadnikov vojske in policije.

Napad na televizijo, kitajsko veleposlaništvo, vlak, begunce

Nato je bombardiral tudi stavbo Radiotelevizije Srbije ter ubil 16 zaposlenih, tarča bombardiranja je bilo tudi kitajsko veleposlaništvo, kjer so umrli trije kitajski novinarji. Nato je sporočil, da je bilo veleposlaništvo napadeno pomotoma.

Napadi so povzročili za več deset milijard evrov materialne škode. Po nekaterih ocenah je bilo poškodovanih 25.000 hiš in stanovanjskih objektov, uničenih pa 470 kilometrov cest in 600 kilometrov železniških prog. Poškodovanih je bilo 14 letališč, 19 bolnic, 20 zdravstvenih domov, 18 vrtcev, 69 šol, 176 spomenikov in 44 mostov. 38 mostov je bilo uničenih, poroča portal srbske javne televizije rts.rs.

Nato je povzročil tudi številne zločine. Kot piše srbski časopis Danas, je 12. aprila bombardiral potniški vlak v soteski Grdelica in ubil 10 ljudi. Napadli so konvoj beguncev pri vasi Madan, umrlo je 70 ljudi. V mestu Surdulica na jugu države je bilo v napadu ubitih 20 civilistov, tudi 12 otrok.

Zveza Nato je Niš, tretje največje mesto v Srbiji, bombardirala s kasetnimi bombami, ki so ubile 17 civilistov.

Kot je pisal Danas, so med bombardiranjem Nata sile takratne ZRJ izvajale množične zločine nad kosovskimi Albanci. Že leta 1998 je bilo s Kosova pregnanih 350.000 ljudi, do konca junija 1999 pa so srbske sile pregnale več kot 800.000 Albancev. V tem času je bilo domov pregnanih 90 odstotkov kosovskih Albancev.

Umik srbskih sil po 78 dneh napadov

Po 78 dneh napadov sta se s podpisom sporazuma v Kumanovu srbska vojska in policija umaknili s Kosova, Varnostni svet ZN-a pa je sprejel resolucijo 1244 in vzpostavil misijo ZN-a (Unmik), ki je prevzela nadzor nad pokrajino. Na Kosovo so bile napotene tudi mirovne sile KFOR. Sestavljalo jih je 37.200 vojakov iz 36 držav, ki so skrbeli predvsem za ohranjanje miru med kosovskimi Albanci in Srbi.

Po podatkih ZN-a je sicer Kosovo od prihoda KFOR-ja zapustilo okoli 230.000 Srbov in Romov, vrnilo pa se je približno 800.000 albanskih beguncev.

Kosovo je nato leta 2008 razglasilo neodvisnost, a to ni doživelo splošnega priznanja v mednarodni skupnosti. Srbija neodvisnost Kosova kategorično zavrača. Prav tako neodvisnosti Kosova ne priznavata Rusija in Kitajska ter tudi pet članic Evropske unije, in sicer Španija, Slovaška, Ciper, Romunija in Grčija. Kosova ne priznava tudi Vatikan.