Vlada prozahodno usmerjene predsednice Maie Sandu je konec septembra, ko se je iztekla pogodba z ruskim energetskim velikanom Gazprom, v državi razglasila izredne razmere. Moldaviji se namreč s tem podjetjem ni uspelo dogovoriti za nov dolgoročni dogovor glede cene in drugih stvari. V soboto je Gazprom zagrozil s prekinitvijo dobave tej revni evropski državi, če Moldavija ne bo poplačala vseh zapadlih obveznosti – te naj bi znašale 610 milijonov evrov – in do decembra ne bo sklenjena nova pogodba.

Vlada v Kišinjovu se je zato odločila za prelomni korak – državno podjetje Energocom je sklenilo pogodbo o nakupu milijona kubičnih metrov zemeljskega plina s poljskim podjetjem PGNiG. "To je prvi nakup plina od alternativnih virov v zgodovini Moldavije. Gre za preizkus uvoza plina iz drugih virov in za uravnoteženje težav pri dobavah," so sporočili. Obenem so dodali, da bodo nadaljevali pogajanja z Gazpromom, da bi dosegli "pošteno" ceno.

Najslabši čas za takšno krizo

Milijon kubičnih metrov je še vedno mnogo premalo za zadostitev potreb po plinu, česar se zaveda tudi moldavijski zunanji minister Nicu Popescu, ki je za BBC dejal: "To je res najslabši čas za Moldavijo, da se spoprijema s takšnimi težavami. Cene plina so visoke kot še nikoli. A imamo podporo. V zadnjih letih je Romunija zgradila nov plinovod, kar nam daje določeno varnost. Dobili smo tudi nekaj nasvetov iz Bruslja, kako diverzificirati dobavo."

Moldavija se je pri reševanju energetske krize obrnila po pomoč tudi k sosednji Ukrajini, ki Rusijo obtožuje, da zlorablja energijo kot orožje proti Evropi. To v Moskvi ostro zanikajo.

Maia Sandu, ki zagovarja tesnejše vezi z Evropsko unijo, je na lanskih predsedniških volitvah premagala prorusko usmerjenega Igorja Dodona. Opozicija za energetsko krizo krivi predsednico, saj meni, da bi morala Sandu osebno odpotovati v Moskvo na pogovore o novi pogodbi. Sama to zavrača, saj trdi, da se dogovori sklepajo med podjetji, ne politiki.