Ob tem je dodal, da bodo bunkerji, potrebni za skladiščenje orožja, predvidoma pripravljeni do 1. julija, poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema nemška tiskovna agencija DPA.

"Namestitev orožja se bo zgodila kljub hrupu v Evropi in ZDA," je dejal Grizlov, sicer nekdanji ruski notranji minister in predsednik dume. Ob tem je opozoril, da gre za sorazmeren ukrep ruskih oblasti. "Ko govorimo o namestitvi ameriškega jedrskega orožja v Evropi, potem moramo tudi mi sprejeti podobne ukrepe, ki bodo povečali varnost Belorusije in Rusije," je poudaril.

Spomnil je, da sta Rusija in Belorusija del Unije. "Medtem ko ZDA svoje jedrsko orožje nameščajo v državah, ki jih vidijo kot marionete, pa imamo mi skupni prostor z Belorusijo," je še dodal. Unija med Rusijo in Belorusijo je bila sicer sklenjena s sporazumom leta 1997 in naj bi predstavljala simbol želje po zbliževanju teh dveh držav.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namestitev jedrskega orožja na ozemlju Belorusije napovedal konec marca. Takrat je tudi dejal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo.

Ukrajina je v odzivu na Putinovo napoved opozorila, da je Kremelj vzel Belorusijo za jedrskega talca. Kijev je tudi zahteval sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN-a.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer tesen zaveznik Putina, ruski vojski pa je na začetku invazije v Ukrajini že dal na razpolago belorusko ozemlje. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po izbruhu vojne odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.

Nato se ne bo pustil ustrahovati

Generalni sekretar Jens Stoltenberg je dejal, da gre za retoriko, s katero skuša Putin zavezništvo odvrniti od pomoči Ukrajini. "Ne bomo se pustili ustrahovati," je povedal.

Nato po njegovih besedah sicer ostaja pozoren na ravnanje Moskve, a za zdaj ni zaznal sprememb v njeni jedrski drži, ki bi zahtevale spremembe Natove drže.

Ob tem se je pridružil pozivu ZDA k izpustitvi novinarja ameriškega časopisa Wall Street Journal Evana Gershkovicha, ki so ga ruske oblasti pretekli teden priprle zaradi suma vohunjenja.

Zunanji ministri 31 članic Nata in Švedske bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in nadgradnji političnega sodelovanja s to državo razpravljali tudi na prvem delu drugega dne zasedanja, ki bo namenjen pripravam na julijsko zasedanje voditeljev članic v litovski prestolnici Vilni.

Razpravljali bodo o izzivih, ki jih za Nato predstavlja dogajanje na območju južno od zavezništva, ter o krepitvi zavez glede izdatkov za obrambo.

"Pričakujem, da se bodo zaveznice na vrhu v Vilni strinjale o ambicioznejših zavezah, da bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda spodnja, in ne zgornja meja," je danes dejal Stoltenberg.