Napoved dobave tankov iz ZDA, Nemčije, Združenega kraljestva in drugih zahodnih držav je ob tem označil za "zelo uničujoč korak", ki služi le zaostrovanju vojne.

V pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Ria Novosti je Rjabkov navedel že znane utemeljitve Moskve za napad na Ukrajino, češ da vlada v Kijevu ogroža "varnostne interese" Rusije ter da preganja etnične Ruse in rusko govoreče prebivalce na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra se zaradi načrtovanih dobav bojnih tankov Ukrajini nima smisla pogovarjati s pogajalci iz Kijeva ali njihovimi "marionetnimi gospodarji" na Zahodu.

Ruski in ukrajinski uradniki so sicer že večkrat namignili, da so odprti za mirovna pogajanja. Vendar nič ne kaže, da bi se ta lahko kmalu začela, saj vsaka stran postavlja zahteve, ki so za drugo nesprejemljive.

Prejšnji teden so kmalu po tem, ko je Nemčija odobrila dobavo tankov leopard Ukrajini in se zavezala, da ji jih bo tudi sama dostavila 14, iz Kremlja sporočili, da ta odločitev kaže na neposredno vpletenost Zahoda v vojno in da pogovori med državama zdaj niso več mogoči.

Dobavo tankov Kijevu so sicer napovedale še Poljska, Finska, Španija, Norveška in Kanada. ZDA so medtem napovedale dobavo 31 bojnih tankov M1 abrams, Združeno kraljestvo pa bo ukrajinskim silam poslalo 14 bojnih tankov challenger 2.

Scholz zatrdil, da Nemčija Ukrajini ne bo poslala bojnih letal

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem med obiskom v Čilu zatrdil, da Nemčija Ukrajini ne bo poslala bojnih letal. Dejal je še, da Nemčija ne bo dovolila, da bi se vojna v Ukrajini razplamtela v spopad med Rusijo in Natom.

"Prispevali smo k temu, da se konflikt ne bi zaostril, saj bi to imelo resne posledice za ves svet, na primer vodilo bi v vojno med Rusijo in državami Nata (...) Prizadevali smo si, doslej nam je uspelo in tako bo tudi v prihodnje," je dejal Scholz.

"Nobena država ne podpira Ukrajine bolj kot Nemčija," je poudaril nemški kancler in spomnil, da je Nemčija "tako kot druge države podpirala Ukrajino s finančno, humanitarno in vojaško pomočjo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Gre za podporo Ukrajini, za resno razpravo, da bi sprejeli odločitve, ki jih je treba sprejeti, in to ne sme biti vojna za to, kdo bo poslal največ orožja," je poudaril.

Potem ko je Nemčija prejšnji teden odobrila dobavo težkih tankov leopard 2 Ukrajini, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Berlin pozval, naj Kijevu pošlje tudi bojna letala in rakete dolgega dosega. Razprava o tem je po besedah Scholza veliko prezgodnja.

"Nenavadno je, da se ta razprava odvija," je dejal na novinarski konferenci v čilskem glavnem mestu Santiago de Chile in dodal, da se mora razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je dobava orožja, osredotočiti na racionalne razloge, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Prejšnji teden so britanski mediji poročali, da dobave bojnih letal Ukrajini ne izključuje Francija. Med obiskom v Londonu je predsednik odbora za obrambo francoskega parlamenta Thomas Gassilloud dejal, da mora Pariz "pustiti odprta vsa vrata" in da bo več znanega v prihodnjih tednih.

Zelenski: Zaveznice naj pospešijo dobavo orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem pozval zaveznice Ukrajine, naj pospešijo dobavo novega orožja. Po njegovih besedah je bila in bo hitrost dobave orožja eden ključnih dejavnikov v vojni.

Rusija si prizadeva razvleči vojno, da bi izčrpala ukrajinsko vojsko, je dejal. V zadnjem tednu je prišlo do novih dogovorov o vojaški pomoči ZDA, Nemčije, Poljske, Kanade, Belgije, Norveške in Italije, je dejal Zelenski.

V ruskem obstreljevanju Hersona najmanj trije mrtvi

Zelenski je še dejal, da so v ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine umrli najmanj trije ljudje. "Ruska vojska je danes ves dan kruto obstreljevala Herson," je v svojem rednem nagovoru v nedeljo zvečer dejal Zelenski in dodal, da sta bili v napadu ranjeni dve medicinski sestri. Skupno je napad zahteval tri smrtne žrtve in šest ranjenih.

Mesto Herson, ki je imelo pred vojno približno 300.000 prebivalcev, so kmalu po začetku vojne zasedle ruske sile. Te so se nato novembra ob napredovanju ukrajinske vojske iz mesta umaknile prek reke Dneper. V zadnjem času je bila fronta na jugu Ukrajine precej mirnejša kot na vzhodu.

Medtem so ruski izstrelki v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov na vzhodu države zadeli "štirinadstropno stanovanjsko stavbo", je prek Telegrama sporočil guverner regije Sinegubov. "Tri žrtve so utrpele lažje poškodbe. Žal je umrla starejša ženska," je dejal in dodal, da je bila stavba "delno uničena".

Iz regije Zaporožje pa so tamkajšnji predstavniki Moskve sporočili, da so ukrajinske sile zadele železniški most, pri čemer naj bi umrli štirje ljudje, navaja AFP.

V ukrajinskem napadu umrli štirje ljudje

Ukrajina je v nedeljo izvedla "napad iz raketometa himars na železniški most čez reko Moločna", je na družbenih omrežjih zapisal proruski guverner regije Jevgenij Balicki in dodal, da so pri tem umrli štirje ljudje, pet pa je bilo ranjenih.

Omenjeni most stoji v vasi severno od mesta Melitopol, ki je pod nadzorom ruskih sil. Po besedah Balickega popravilo mostu že poteka.