Volitve bodo precej tesne, vsaj tako kažejo javnomnenjske ankete, ki vsem trem kandidatom napovedujejo med 20 in 30 odstotki glasov. Po javnomnenjski raziskavi agencije Ipsos bi Babiš dobil 28,6 odstotka glasov, Pavel 27,8 odstotka, Nerudova pa 24,6 odstotka glasov volivcev.

Pričakovati je, da bo 27. in 28. januarja drugi krog volitev. Katera dva kandidata se bosta uvrstila vanj, je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še popolnoma nejasno. Če bi v drugi krog prišel Babiš, bi po napovedih analitikov in stavnic izgubil dvoboj tako proti Pavlu kot proti Nerudovi. V primeru dvoboja med Pavlom in Nerudovo kaže na majhno prednost akademičarke.

Pet kandidatov brez večjih možnosti

Na volitvah sicer kandidira še pet kandidatov, vendar naj ne bi imeli večjih možnosti. Dva med njimi, nekdanji veleposlanik v Franciji Pavel Fischer in desničarski populist ter nekdanji veleposlanik v Rusiji Jaroslav Bašta, bi lahko presenetila in dobila po nekaj več kot deset odstotkov glasov. Ni pa pričakovati takšnega presenečenja kot leta 2013, ko se je v drugi krog z Zemanom popolnoma nepričakovano uvrstil nekdanji zunanji minister Karel Schwarzenberg.

Za položaj se potegujejo še senator Marek Hilšer, rektor Karlove univerze v Pragi Tomaš Zima ter podjetnik in matematik Karel Diviš. Sindikalni vodja Josef Stredula je v nedeljo sporočil, da izstopa iz predsedniške tekme.

Pravico do glasovanja ima 8,3 milijona prebivalcev Češke, ki bodo šele tretjič v zgodovini neposredno izbirali predsednika. Predtem je namreč češkega oz. češkoslovaškega predsednika volil parlament. Volišča bodo v petek odprta od 14. do 22. ure, v soboto pa od 8. do 14. ure. Okuženi z novim koronavirusom so sicer lahko volili že v sredo.

Kdo bo nasledil kontroverznega Zemana?

Zmagovalec volitev bo nasledil 78-letnega predsednika Miloša Zemana, ki po dveh predsedniških mandatih ne more več kandidirati za položaj. Socialdemokrat Miloš Zeman, ki je bil v zadnjih letih zaradi pešajočega zdravstvenega stanja večkrat hospitaliziran in v invalidskem vozičku, velja na Češkem za precej sporno figuro.

Nekdanji premier je vodil vlado, ko se je Češka vključevala v Evropsko unijo, in s svojimi retoričnimi sposobnostmi ter humorjem na meji spodobnega večkrat šarmiral kolege iz Bruslja. Kot predsednik Češke je nato spremenil politična stališča; postal je kritik EU-ja in zagovornik t. i. višegrajske četverice, pred vojno v Ukrajini pa je veljal tudi za največjega zaveznika Rusije in Kitajske v Evropi. Verižni kadilec in ljubitelj alkohola je večkrat razburil s svojimi mizoginimi, islamofobnimi in homofobnimi izjavami ter ob tem še izrazil ponos, da je politično nekorekten.

Babiš oproščen tik pred volitvami

Med kandidati je še en podobno sporni politik, nekdanji premier Andrej Babiš. Eden najbogatejših Čehov je bil le štiri dni pred volitvami oproščen zlorabe dveh milijonov evrov evropskih sredstev pri gradnji naselja Čapljino gnezdo južno od Prage. Gradnjo naselja je Babiš leta 2007 financiral tudi z evropskimi sredstvi, in sicer s 50 milijoni čeških kron, kar je približno dva milijona evrov.

Babiš, ki je bil takrat na čelu kmetijskega koncerna Agrofert, je kompleks Štorkljino gnezdo izločil iz svojega holdinga, da bi bil upravičen do evropskih sredstev, namenjenih izključno majhnim in srednje velikim podjetjem. Sojenje se je začelo septembra lani, sodišče pa je v tem tednu odločila, da ne gre za kaznivo dejanje.

Vsi kandidati obljubljajo stabilnost

V času visokih cen energentov in skoraj 20-odstotne inflacije se vsi trije favoriti za predsedniški položaj volivcem predstavljajo kot dejavnik stabilnosti v turbulentnem obdobju. Babiš poudarja, da je krizni menedžer, Pavel poudarja, da je izkušen in miren voditelj, ki ne širi kaosa, ekonomistka Nerudova pa želi Češki dati pospešek.

Vsi trije kandidati so tudi enotni v obsodbi ruske agresije v Ukrajini. Babiš sicer nasprotuje nadaljnji dobavi orožja Kijevu, Pavel pa jo podpira in poudarja, da bi morebitna zmaga Rusije v Ukrajini pomenila veliko tveganje za prihodnost, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pavel in Nerudova veljata za proevropsko usmerjena, Babiš pa se je kot češki premier med letoma 2017 in 2021 ter voditelj populistične stranke ANO pogosto spopadal z Brusljem, med drugim je tudi zavrnil uvedbo evra za uradno valuto.

Ekonomistka Nerudova: Moja največja ovira je, da sem mlada in lepa

Nerudova v nasprotju z Babišem nima izkušenj v politiki. Javnosti se 44-letnica predstavlja kot neodvisna kandidatka in strokovnjakinja za gospodarstvo, ki ve, kako iziti iz gospodarske krize, in razume preprostega človeka. Je zelo dejavna na družbenih omrežjih.

Tam njeni privrženci poudarjajo primerjave s Slovaško in Slovenijo. "Če je bilo v teh državah mogoče za predsednico izvoliti simpatično svetlolasko, zakaj ne bi bilo tudi na Češkem," pišejo.

Vojak Pavel: Nisem več najmlajši niti preveč lep

V volilni kampanji je Nerudova razburila z izjavo, da je njena največja ovira, da je mlada in lepa ženska. Njen protikandidat Pavel se je odzval z ironijo. "Moja pomanjkljivost je, da nisem več najmlajši moški in tudi ne preveč lep," je dejal 61-letnik.

Nerudova mu ni ostala dolžna in je opozorila na njegovo in Babiševo komunistično preteklost. Babiš naj bi sodeloval s civilno obveščevalno službo, kar sam zanika, Pavel pa naj bi bil pred letom 1989 pripadnik vojaške obveščevalne službe.

Obračunavanje s komunistično preteklostjo

Komunistična stranka je na Češkem sicer šele na zadnjih parlamentarnih volitvah izpadla iz parlamenta. Vlado trenutno vodi široka liberalno-konservativna koalicija pod vodstvom konservativca Petra Fiale.

Pavel medtem nima izkušenj v češki notranji politiki. Kot poklicni vojak po padcu komunizma leta 1989 ni smel biti član nobene stranke, zato govori o svojih "izkušnjah v vojaški diplomaciji", ki so ga naučile, da ne odločajo velike besede in nerealne obljube, ampak dejanja in ponižnost.

Češki predsednik predvsem s predstavniško funkcijo

Češki predsednik ima v skladu z ustavo predvsem predstavniško funkcijo. V javnih razpravah sicer velja za pomembnega oblikovalca javnega mnenja. Je vrhovni poveljnik oboroženih sil in imenuje ustavne sodnike. Predsednik lahko zakone vrne v parlament, a poslanci lahko njegov veto preglasujejo.