Sveče v spomin žrtvam ponedeljkovega napada. Foto: EPA
Sveče v spomin žrtvam ponedeljkovega napada. Foto: EPA

Nekatere avstrijske mošeje bodo zaprli

Avstrijski notranji minister Karl Nehammer in ministrica za integracijo Susanne Raab sta napovedala, da bodo v Avstriji po islamističnem terorističnem napadu na Dunaju zaprli radikalne mošeje v državi. Tako bodo zaprli mošejo, ki jo je obiskoval napadalec, zaprli bodo tudi islamski center, ki ga je obiskoval 20-letnik. Odločitev so sprejeli po sestanku s predsednikom Islamske verske skupnosti v državi Ümitom Vuralom, poroča časopis Krone Zeitung, ki na svoji spletni strani dodaja, da naj bi mošejam odvzeli pravni status, prav tako naj bi razpustili tovrstna združenja.

Menjave na čelu

Avstrijski notranji minister Karl Nehammer je dejal, da so bile pri nadzoru skrajneža narejene "očitne in nedopustne napake". Dodal je, da je odredil preverbo vseh ocen tveganja. Na vprašanje o njegovi politični odgovornosti za napake je minister odgovoril, da svojo odgovornost vidi v tem, da ukrepa, ko izve za nepravilnosti.

Po napadu so bile izvedene prve zamenjave na čelu dunajskih obveščevalcev. Načelnik dunajske policije Gerhard Pürstl je danes sporočil, da je suspendiran vodja deželnega urada za zaščito ustave in protiterorizem. Sledile naj bi tudi druge kadrovske spremembe. Pürstl je na novinarski konferenci pojasnil, da ga je vodja deželnega urada Erich Zwettler zaprosil za suspenz, saj ne želi ovirati ustrezne preiskave in pojasnitve dogodkov, ki so povezani z napadom.

Pürstl je danes tudi sporočil, da so v Nemčiji prijeti ljudje preživljali čas z napadalcem. Glede sodelovanja s slovaško obveščevalno službo je dejal, da bi moralo sodelovanje voditi do drugačnega izida. Ob tem je priznal, da bi morali v povezavi z napadalcem sprejeti drugačne ukrepe in da so bile storjene napake pri izdelavi ocene tveganja za poznejšega napadalca, ki je bil po predhodni obsodbi, povezani s terorizmom, pogojno na prostosti.

Ob tem je pojasnil, da so avstrijski obveščevalci julija letos opazovali srečanje med nemškimi skrajneži in ponedeljkovim napadalcem na Dunaju. Da naj nadzorujejo srečanje, so avstrijske kolege zaprosile nemške oblasti.

Preiskovalci domnevajo, da je bil napadalec del širše mreže skrajnežev, ki je segala čez avstrijske meje. Foto: Reuters
Preiskovalci domnevajo, da je bil napadalec del širše mreže skrajnežev, ki je segala čez avstrijske meje. Foto: Reuters

Napadalec del mednarodne mreže skrajnežev

V ponedeljkovem terorističnem napadu v središču Dunaja je Kujtim Fejzulai, ki je imel albanske korenine in državljanstvo Avstrije in Severne Makedonije, ubil štiri ljudi.

Bil je privrženec skrajne džihadistične Islamske države. Ta je prevzela odgovornost za napad, 20-letnika, ki je bil oborožen z avtomatsko puško, pištolo in mačeto, pa je policija v posredovanju ubila.

Preiskovalci domnevajo, da je bil napadalec del širše mreže skrajnežev, ki je segala čez avstrijske meje.

Hišne preiskave v Nemčiji

V Franciji sodili še trem osumljencem napada v Parizu

V Franciji so sodili še trem osumljencem napada na učitelja, ki se je prejšnji mesec zgodil v Parizu. Aretacije so se zgodile v torek.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je v četrtek sicer sporočil, da je imel napadalec povezave z islamskimi skrajneži v Nemčiji, kjer so izvedli več hišnih preiskav. Kriminalisti so preiskali stanovanja in poslovne prostore štirih ljudi v deželah Spodnja Saška, Hessen in Schleswig-Holstein, saj sumijo, da so povezani z dunajskim napadalcem.

Tiskovna predstavnica nemškega kriminalističnega urada (BKA) je pojasnila, da hišnih preiskav še niso končali, ljudi pa za zdaj ne sumijo kaznivih dejanj. Odloke za racije so organizirali v četrtek zvečer, potem ko so jim avstrijske oblasti predale nekatere ugotovitve preiskav.

Po napadu so aretirali tudi dve osebi v Švici.

Islamska verska skupnost v Avstriji je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v svojih 350 mošejah in verskih hišah danes pripravila žalno slovesnost v spomin na žrtve terorističnega napada. Ob tem so napovedali, da bodo v enotni pridigi muslimane pozvali, naj se "zavzamejo za pravičnost in človekovo dostojanstvo, pozdravijo raznolikost naše družbe kot božjo voljo in povzdignejo glas, da bi s svojimi besedami in dejanji zgradili zaupanje v skladu z osnovnimi vrednotami islama".