Prezlja napad ni pretirano presenetil. "Ta napad je v bistvu sporočilo t. i. Islamske države (IS) oz. islamističnih skrajnežev, da Zahod še ni zmagal. Je tudi sporočilo lastnim podpornikom, da je še vedno mogoče izvajati grozljive napade," je v odzivu na ponedeljkov napad menil profesor.
"Celice IS-ja po Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu so preživele. IS ima še vedno veliko podpornikov. Tudi Al Kaida je še vedno živa tvorba. Obe sta sicer bistveno šibkejši. A njuno organizacijsko stanje niti ni toliko pomembno kot to, da je še vedno živa ideologija svetovnega kalifata, torej vzpostavljanja verske države," je poudaril. Informacij, da bi morda šlo za kakšno novo teroristično organizacijo, pa Prezelj nima.
"Ležimo med Dunajem in Zahodnim Balkanom"
Ker je bil ubiti terorist albanskega rodu iz Severne Makedonije, se s tem po besedah Prezlja potrjujejo tudi povezave islamistično radikaliziranih prebivalcev Avstrije z Zahodnim Balkanom. "Naše in tudi druge raziskave so že velikokrat opozorile na te povezave, še posebej na povezavo z Bosno in Hercegovino. Vsa zgodba okoli Bilala Bosnića, znanega rekruterja za IS, je zgodba o mreži med BiH-om in Dunajem," je opozoril Prezelj. "Vmes v tem prostoru je pa Slovenija. V enem od člankov skupaj s kolegom ugotavljava, da je Slovenija na prvi pogled država, v kateri ni bilo nobenega uspešno izvedenega terorističnega napada, ki nima neke stalne delujoče teroristične skupine. A ko začnemo proučevati 20- ali 30-letne indikatorje islamistične radikalizacije, nas lahko zelo skrbi. Ležimo pa seveda med Dunajem in Zahodnim Balkanom," je dejal.
"Poznamo gibanja teh ljudi čez slovensko ozemlje v Avstrijo, finančne tokove ... Spomnimo se tudi zgodbe izpred nekaj let, da naj bi se nekateri islamisti urili pri Dolu pri Ljubljani. Pri nas dokazov za to nismo našli, naj bi pa to novico medijem tedaj posredovala avstrijska obveščevalna služba. In tega oni niso nikoli preklicali," je še izpostavil profesor.
"Tako za Severno Makedonijo, Kosovo in Albanijo pa je prav tako značilno, da so imeli veliko število t. i. tujih borcev, ki so odšli v boje v Sirijo in Irak. Zdaj pa se vračajo. Kakšne so bile konkretne povezave v primeru napada na Dunaju, pa bo treba počakati na preiskavo," je pojasnil.
Opozoril je še, da človek, ki želi izvesti tovrsten teroristični napad, potrebuje tudi nekaj operativnega znanja. "Kot vidimo iz napadov v Evropi, je sestavljanje bombe relativno težak proces. Tudi za uporabo orožja je potrebnega vsaj nekaj urjenja, npr. kako se orožje polni, meri, razstavi, čisti."
Glede povezav z zadnjimi terorističnimi napadi v Franciji, Prezelj meni, da so v istem čolnu s Francijo vse države, ki želijo gojiti in razvijati demokratični politični sistem, ki dovoljuje svobodo govora. "Tu sistem demokracije trči izjemno močno z določenimi muslimanskimi verskimi načeli. Zato so v tem smislu napadi v Franciji povezani z avstrijskim. Vendar morda ne neposredno, da bi bil, recimo, organizator isti. Ampak ideološko pa zagotovo."
Kot pravi, je sporočilo islamističnih skrajnežev, da ne bodo dovolili določenih praks, kot je npr. upodabljanje islamskega preroka Mohameda, kar je v demokraciji nekaj povsem normalnega. "Kakšen bo rezultat tega trka, je zdaj veliko od reakcije Evrope. Ampak ne le na evropskih tleh, pač pa tudi v odnosih z državami, iz katerih ti izvajalci terorističnih napadov prihajajo." Ocenjuje, da gre za trk civilazacij, o čemer jasno priča radikalen odziv v nekaterih muslimanskih državah na Macronove izjave, da v Franciji ne bo dopuščal radikalnega islama.
Prebilič: Nobena država ni varna pred napadom
Da pred terorističnim napadom ni varna nobena država, opozarja tudi profesor Vladimir Prebilič. "Napad se lahko zgodi praktično v sleherni državi."
Kot je znano, je bil 20-letni napadalec, ki so ga oblasti v ponedeljek zvečer ubile, leta 2019 obsojen na 22 mesecev zapora, ker je poskusil odpotovati v Sirijo, da bi se tam pridružil tej teroristični organizaciji. 5. decembra lani so ga predčasno pogojno izpustili na prostost, saj so zanj kot za mladega odraslega veljali določeni privilegiji. Vključen je bil v program deradikalizacijo obsojencev.
Prebilič misli, da je bilo nad njim premalo nadzora. "Sistem tu ni opravil svojih nalog. Namreč če je nekdo bil obsojen in je prestajal zaporno kazen, nato pa bil izpuščen v okolje, se samo sprašujem, kako je bil lahko brez 'nadzora'. To bi za tako tvegane posameznike morala biti naloga obveščevalnih služb," je menil Prebilič.
"Mislim, da bi bilo v primeru Avstrije nujno raziskati delovanje tega posameznika. Zelo malo je namreč verjetno, da je deloval sam. Mislim, da je imel podporo neke skupine. Konec koncev se radikalizacija ne zgodi kar sama po sebi. Neka celica brez dvoma obstaja. In prvenstvena naloga je, da poskušajo ugotoviti, kdo je v tej celici in kakšna je, kako je usmerjena in kdo seveda stoji za njo," je poudaril.
Slovenija je manj ogrožena
Slovenija je sicer po profesorjevem mnenju glede morebitnega terorističnega napada manj ogrožena. "Terorizem ima zelo jasen signal – čim bolj vznemiriti čim več ljudi. Cilj napada ni povzročiti ogromno škodo ali preplah v lokalnem okolju, ampak širše, globalno. Dunaj je pomembna prestolnica, kjer je sedež številnih mednarodnih organizacij. In v tem smislu ima drugo težo kot npr. Ljubljana. Ali povedano drugače – z vidika terorističnega napada, ki naj bi vznemiril Evropo, je Ljubljana, če karikiram, nepomemben cilj. Verjetno napad v Ljubljani ne bi imel enakega učinka kot napad v Parizu ali Londonu," je razložil.
"Vendar pa nas to seveda ne sme uspavati, da je to za nas nemogoče. Kot sem že opozoril, teroristični napadi se lahko zgodijo kjer koli in kadar koli. Kako smo pa mi kot država pripravljeni na obvladovanje in preprečevanje tega, je pa seveda drugo vprašanje," je dejal.
Poudarja tudi pomen (ne)zadostne integracije priseljencev. "Na Dunaju, recimo, obstajajo predeli, kjer prišleki živijo v svojem svetu, v katerega ne vdirajo vrednote okoliškega prebivalstva oz. države, v kateri živijo. In to je slabo," je dejal Prebilič. To namreč po njegovem mnenju predstavlja veliko varnostno tveganje.
V Sloveniji je stanje po njegovem mnenju nekoliko boljše. "Manj razlik je verjetno tudi zato, ker je kulturni prepad med nami in Zahodnim Balkanom manjši, saj smo vrsto let živeli tudi v isti državi. Seveda pa tudi pri nas sistem potrebuje izboljšave," je dejal profesor.
Toda po drugi strani odgovor v smislu zapiranja družb in izganjanja priseljencev, kot ga ponuja skrajna desnica, po njegovem mnenju ni pravi. "Argument moči je pravzaprav točno to, kar želi ustvariti terorizem. Hočejo polarizirati družbo in na neki način vzpostaviti razmere kaosa, ko bo prihajalo do nenadzorovanih odločitev. To pa je treba zavrniti."
Odgovornosti za terorizem se ne sme pripeti celotni skupnosti priseljencev. "Taka stereotipizacija pomeni samo razdor. Ki na koncu nima zmagovalcev, ampak samo poražence. Zato so skrajno desna stališča, da je treba vse izgnati, popolnoma deplasirana. Prava politika bi zdaj morala narediti korak nazaj in se zamisliti, zakaj so bile ustvarjene razmere, da je ta oseba lahko izvršila teroristično dejanje. To bi bilo pravo obravnavanje problema," je sklenil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje