Mednje spadajo vožnja v nasprotno ali prepovedano smer, prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za več kot 50 kilometrov na uro, namerno nespoštovanje rdeče luči na semaforju, zavračanje preizkusa psihofizičnega stanja, vožnja pod vplivom alkohola in mamil nad 1,5 promila, zavračanje testiranja voznikov na alkohol in mamila ter vožnja pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja ali v času, ko je vozniško dovoljenje vozniku začasno odvzeto ali ukinjeno.

Za te najpogostejše prekrške, katerih posledice so hude poškodbe in velika gmotna škoda, so se denarne kazni zvišale z dosedanjih od 5.000 do 15.000 kun (od 676 do 2.028 evrov) na od 10.000 do 20.000 kun (od 1.352 do 2.700 evrov).

Začasen odvzem vozila

Kazni so usmerjene predvsem proti vztrajnim kršilcem predpisov. Voznik, ki bo v treh letih dvakrat ponovil katerega od osmih najhujših prometnih prekrškov, bo ostal brez vozniškega dovoljenja za najmanj šest mesecev. Za vsak naslednji tovrstni prekršek pa sledi odvzem vozniškega dovoljenja še za najmanj leto dni.

Zakon poleg tega uvaja možnost začasnega odvzema vozila, s čimer bo sodišče večkratnim kršilcem odvzelo sredstvo za ponavljanje prekrškov. Določili so tudi pogoje, pod katerimi lastniki svojih vozil ne bodo smeli dati v uporabo drugim voznikom.

S 500 na 1.000 kun (s 67 na 135 evrov) so se zvišale tudi kazni za neuporabo varnostnega pasu, nepravilen prevoz otrok in nepravilno uporabo mobilnega telefona med vožnjo.

Več smrtnih žrtev od povprečja v EU-ju

Hrvaško notranje ministrstvo je ob uveljavitvi zakonskih sprememb na svoji spletni strani poudarilo, da je lani v prometnih nesrečah na Hrvaškem umrlo 317 ljudi, večinoma zaradi "štirih morilcev v prometu" – prevelike hitrosti, alkohola, neuporabe varnostnega pasu in nepravilne uporabe mobilnih telefonov.

Na Hrvaškem je bilo lani skoraj osem mrtvih v prometu na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje v Evropski uniji pet mrtvih na 100.000 prebivalcev.