Sodišče v Bastii se je pri svoji razsodbi sklicevalo na francosko ustavo, da je francoščina edini jezik, ki ga je dovoljeno uporabljati v javnih uradih, zato da je praksa korziškega parlamenta, da dovoljuje uporabo korziščine v razpravah neustavna, poroča AFP.

Unesco opozarja, da je korziščina, ki je bližje italijanščini in jo govori približno 150.000 ljudi, v nevarnosti, da izumre.

Sodišče pa se ni ustavilo zgolj pri jeziku, ampak je razsodilo, da so tudi lokalna pravila, ki de facto vzpostavljajo "obstoj korziškega ljudstva", kršitev ustave.

Razsodba je rezultat tožbe prefekta Korzike (najvišjega predstavnika osrednje vlade na otoku), prihaja pa v času, ko se administracija francoskega predsednika Emmanuela Macrona pogovarja z lokalnimi politiki glede podelitve večje avtonomije Korziki.

Ostre kritike razsodbe

Vodilni politiki, ki zagovarjajo avtonomijo, so nemudoma ostro kritizirali razsodbo sodišča. "Ta odločitev dejansko odvzema korziškim poslancem pravico do uporabe lastnega jezika med razpravami," sta v skupni izjavi opozorila predsednik korziškega izvršnega sveta Gilles Simeoni in predsednica korziške narodne skupščine Marie-Antoinette Maupertuis.

“Za nas je nesprejemljivo sprejeti kaj takega," sta dejala in napovedala pritožbo na odločitev, saj menita, da bi moral imeti korziški jezik status uradnega jezika, da bi se lahko ohranil in razvijal.

Stranka Core in Fronte, ki se zavzema za samostojnost otoka, je v korziščini tvitnila, da je razsodba "sramotna", vodja stranke Korziški narod Jean-Christophe Angelini pa je tvitnil, da odločitev sodišča "zveni kot žalitev" in jo označil za "krivično in sramotno".

Korzika ima z osrednjo francosko vlado napete odnose, otoška nacionalistična gibanja pa že desetletja zahtevajo več avtonomije ali pa kar popolno neodvisnost. Macron je prejšnji mesec dejal, da nima nobenih zadržkov glede reforme statusa Korzike, je pa vztrajal, da mora otok ostati del Francije.