Orbanova vlada ima vse od leta 2010 v parlamentu dvotretjinsko večino, kar ji je omogočilo sprejetje nove ustave in uveljavljanje neliberalne krščanske identitetne politike. Po mnenju kritikov doma in v tujini je parlamentarna večina Orbanu omogočila tudi spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev ter sprejetje volilne reforme, pisane na roko velikim strankam, ki so že na oblasti in hočejo tam ostati.

58-letni Orban in njegova stranka Fidesz volivce od sredine februarja nagovarjata s številnimi plakati, ki med drugim prikazujejo mlado mater, kako pestuje in varuje nedolžnega otroka. Z njimi ljudi pozivata, da rečejo ne vsemu, kar bi lahko ogrozilo otroke – tako propagandi LGBTIQ kot nevarnemu vpletanju v vojno v Ukrajini in posledično tudi kandidatom opozicije.

Opoziciji, ki je bila dolga leta povsem razklana, tako na osebni ravni kot ideološko, je lani uspelo združiti moči in se je povezala za skupnega kandidata, nestrankarskim konservativnim županom mesta Hodmezovasarhely Petrom Marki-Zayem, ki obljublja ustavne spremembe, obnovo svobode in vladavine prava ter vrnitev Madžarske "na pravo stran zgodovine".

Za 50-letnim Marki-Zayem stoji šest zelo različnih strank – večinoma proevropskih in levoliberalnih, a med njimi je tudi skrajno desni Jobbik. Poznavalci njihovo poenotenje v zavezništvo Enotno za Madžarsko označujejo kot ključno, s čimer se prvič po desetletju odpirajo realne možnosti za zamenjavo oblasti.

Kljub poenotenemu nastopu opozicije pa je ta v zadnjih anketah še vedno zaostajala za Fideszom, a le za nekaj odstotnih točk, zato je nedeljski izid nemogoče napovedati, še posebej, ker naj bi bila petina od osmih milijonov madžarskih volivcev še vedno neodločena, vsekakor pa se obeta tesen boj za zmago.

Vojna v Ukrajini prekrižala načrte Orbanu

Da se ne bo z lahkoto sprehodil do zmage, se zaveda tudi Orban. "Vložki v te volitve so, tudi za starega bojnega konja, kot sem jaz, veliko višji, kot sem si lahko kadar koli predstavljal," je ta teden dejal Orban, ki mu je načrte malce prekrižala vojna v Ukrajini, saj velja za enega najtesnejših evropskih zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina.

To priložnost je izkoristil Marki-Zay, ki je volivce opozarjal, da na volitvah izbirajo med zahodom in vzhodom, in kritiziral Orbana zaradi njegovih tesnih vezi z Rusijo. Na četrtkovem predvolilnem shodu v Budimpešti je zbranim dejal, da želi Putin obnoviti sovjetski imperij, medtem ko se Orban še vedno ne more odločiti, kako ohraniti enako distanco do morilcev in žrtev.

"Po letu 1956 imamo še vedno madžarskega politika, ki ne more jasno povedati, da se moramo vedno upreti agresorju," je Marki-Zay spomnil na obdobje pred 66 leti, ko je sovjetska vojska nasilno zatrla madžarsko revolucijo, kjer so se Madžari uprli takratnim komunističnim oblastem in prisotnosti sovjetskih sil na madžarskem ozemlju.

Marki-Zay v primeru zmage obljublja boj proti korupciji, uvedbo evra in dostop do evropskih sredstev, ki jih je Bruselj zamrznil zaradi nespoštovanja vladavine prava.

Orban po drugi strani trdi, da pri vojni v Ukrajini sledi madžarskim interesom, zato tudi nasprotuje pošiljanju vojaške pomoči Kijevu in embargu na ruske energente ter ne dovoli dobav orožja za ukrajinsko vojsko prek madžarskega ozemlja. Po njegovem mnenju je mir mogoče zavarovati le z nevtralno držo do ruskega vojaškega posredovanja.

Glede vprašanja Ukrajine je očitno Orban uspešen, saj ruska vojaška agresija, sodeč po anketah, ni na novo zarisala "bojnih linij" v razklani madžarski družbi in ni bistveno spremenila razmerij moči.

Sporne spremembe volilne zakonodaje

Kot je za radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj, bi bila lahko voda na mlin opozicije afera o zažganih glasovnicah, ki so jih odkrili v sosednji Romuniji, kar je argument za tiste, ki pravijo, da je Orban z zakonom o zaščiti Madžarov v sosednjih državah praktično kupil del svojega volilnega telesa.

Kritiki Orbanu očitajo, da je na oblasti tako dolgo ostal tudi zaradi sprememb volilne zakonodaje, pristranskega spreminjanja mej volilnih okrožij, vladnega obvladovanja medijskega prostora ter širjenja vpliva nad vsemi ključnimi institucijami države.

Volitve so zato postajale vse manj legitimne. Temu je tako ob volitvah leta 2014 kot leta 2018 pritrdila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), letos pa so se ti pomisleki še okrepili. Urad Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice je zato tokrat na Madžarsko poslal več kot 200 mednarodnih opazovalcev.

Zaradi spornih posegov v volilni sistem pa bi opozicija po ocenah strokovnjakov za večino v parlamentu potrebovala od tri- do štiriodstotno prednost pred Fideszom.

Da bi mobiliziral svoje podpornike, je Orban julija lani napovedal izvedbo referenduma o zaščiti otrok pred propagando LGBTIQ. Pozneje je vlada formalno vložila zahtevo za razpis referenduma, ustavno sodišče mu je pritrdilo, v parlamentu pa je bil sprejet zakon, ki je omogočil izvedbo referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami, kar je bilo pred tem na Madžarskem prepovedano.

Ko se bodo v nedeljo odpravili na volišča, bodo tako volivci lahko odgovarjali tudi na vprašanja glede pouka o spolni usmerjenosti v javnih šolah ter omejevanja medijskih vsebin, ki vplivajo na spolni razvoj otrok in jim predstavljajo možnosti spremembe spola.