Češka obrambna ministrica Jana Černochova je po poročanju bruseljskega spletnega portala Euractiv svojo udeležbo na srečanju, ki bi moralo biti v sredo in četrtek, odpovedala že prejšnji petek.

"Vedno sem podpirala višegrajski format in zelo mi je žal, da je poceni ruska nafta zdaj madžarskim politikom bolj pomembna od ukrajinske krvi," je navedla in ob tem spomnila, da so v nedeljo na Madžarskem volitve in da "ne želi sodelovati v kampanji".

Iz urada poljskega ministra Mariusza Blaszczaka so medtem za francosko tiskovno agencijo AFP odpoved udeležbe potrdili danes. V ponedeljek je medtem dnevnik Gazeta Wyborcza, sklicujoč se na neimenovane vladne vire, poročal, da je odpoved posledica madžarske retorike v povezavi z ruskim napadom na Ukrajino.

Na zasedanju bi morala ob obrambnih ministrih Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške sodelovati tudi avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner.

Madžarsko ravnanje v povezavi z največjo varnostno krizo v Evropi po koncu hladne vojne že nekaj tednov buri duhove. Vlada premierja Viktorja Orbana je sicer podprla vse štiri svežnje sankcij EU-ja proti Rusiji, je pa odločno proti embargu na uvoz ruskih energentov, prav tako pa ne dovoli transporta zahodnega orožja v Ukrajino prek svojega ozemlja.

Zelenski s prstom pokazal na Orbana

Orban, ki velja za enega od voditeljev EU-ja, ki je politično najbližje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, država pa je tako zaradi uvoza plina in nafte kot zaradi projekta drugega reaktorja jedrske elektrarne Paks močno energetsko odvisna od Rusije, je v svojem video nagovoru na zasedanju voditeljev držav in vlad EU-ja pretekli četrtek izpostavil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski

"Tu se želim ustaviti in biti pošten. Enkrat in za vselej se morate odločiti, s kom ste," je dejal. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja. Orban je v nadaljevanju zahteve Zelenskega zavrnil, saj da niso v skladu z interesi Madžarske. Pri tem v Budimpešti pravijo, da se maksimalno trudijo zagotavljati humanitarno pomoč beguncem, ki bežijo iz Ukrajine.

Višegrajska skupina se je na ravni usklajevanja pri evropskih politikah profilirala predvsem po migrantski krizi v uniji leta 2015, četverica pa je veljala za nasprotnike delitve bremen pri migrantih v EU-ju in zagovornike strožje politike na področju priseljevanja, obenem pa tudi večje vloge nacionalnih držav v EU-ju. Poljska in Madžarska sta se zaradi delovanja na področju pravne države znašli tudi pod drobnogledom Evropske komisije in Evropskega parlamenta.

V zadnjem času se vezi med državami rahljajo. Slovaška in Češka – zadnja po lanskih volitvah, sta namreč zdaj bistveno omilili protibruseljsko retoriko, Poljska pa se je izpostavila kot najbolj aktivna članica Unije, ko gre za soočanje s posledicami ruskega napada na Ukrajino.