Toda kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je to najnižji rezultat za Socialne demokrate v več kot stoletju, v primerjavi z volitvami leta 2014 so izgubili 5,6 odstotne točke. Njihovi glavni tekmeci, skrajno desna stranka Švedski demokrati, so dobili 16,3 odstotka glasov ali 3,4 odstotne točke več kot pred štirimi leti.

Po izidih vzporednih volitev televizije TV4 je levosredinski blok, v katerem so poleg Socialnih demokratov še Zeleni in Leva stranka, prejel 41,0 odstotka glasov, desnosredinska koalicija štirih strank pa 40,1 odstotka.
Podobno tesno razliko kažejo izidi vzporednih volitev na javni televiziji SVT. Po teh je nekoliko več glasov prejel desnosredinski blok, 39,6 odstotka, levosredinski blok pa 39,4 odstotka.

Na Švedskem so v nedeljo volili 349 poslancev tamkajšnjega parlamenta. Glede na ankete je bilo pričakovati vzpon Švedskih demokratov, ki nasprotujejo priseljevanju.

V znamenju migracij in varnostnih vprašanj
Predvolilno razpravo so tudi v tej državi zaznamovali migracije in varnostna vprašanja. Volitve so po napovedih potekale predvsem po notah protipriseljenske retorike, je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt. Od leta 2012 so na Švedskem sprejeli 400.000 prosilcev za azil, osrednji očitki vladi pod vodstvom Löfvena pa so, da ne obvladuje razmer v predmestjih Stockholma in Göteborga, kjer prebiva večje število priseljencev.

Vodja Švedskih demokratov Jimmie Akesson pravi, da stranke, ki so v zadnjem obdobju vodile državo, preprosto ne razumejo razlogov za težave z migracijami, zaradi česar tudi ne morejo najti rešitev. Temu je Akesson dodal, da ljudje, ki prispejo na Švedsko, ne želijo postati del švedske družbe, temveč so v tej državi zaradi drugačnih interesov. Stranka si zato prizadeva za vzpostavitev meril, ki jih bodo morali priseljenci doseči, da bodo lahko postali del družbe.

Švedski demokrati so nastali leta 1988 s koreninami v neonacističnem gibanju, poroča britanski Independent. Od leta 2005 jih vodi Akesson, v parlament pa so se prvič prebili pred osmimi leti.

Zapletena sestava vlade
Politolog Niklas Bohlin z Univerze Mid Sweden je dejal, da bo sestava vlade po tokratnih volitvah izjemno zapleten proces, "morda najbolj v novejši zgodovini". Potrebno bo bodisi nekakšno sodelovanje med levosredinskim blokom in desnosredinsko koalicijo bodisi vključitev Švedskih demokratov. Oba bloka do zdaj še nista sodelovala v vladi, vse stranke pa so izključile sodelovanje s Švedskimi demokrati.

Premier Löfven je v predvolilnem boju napovedoval vztrajanje pri omejitvah priseljevanja, kar so na Švedskem sklenili pred tremi leti, obenem pa se sklicuje na politike Evropske unije glede migracij.

Napredka glede azilne zakonodaje in sprememb na področju migracij za zdaj še ni. Predvolilno razpravo so Socialni demokrati skušali zapeljati tudi na polje zdravstvene in socialne politike. Napovedali so denimo krepitev tega dela proračuna za 6,6 milijarde evrov.