Pobudo za postavitev spomenika v Gelsenkirchnu je sprožila majhna Marksistično-leninistična stranka Nemčije. Iz stranke so sporočili, da gre za prvo postavitev spomenika ruske revolucionarne figure v nekdanji Zahodni Nemčiji, navaja Deutsche Welle.

Dobra dva metra visok in 1,3 tone težek spomenik je bil narejen na Češkoslovaškem leta 1957. Marksistično-leninistična stranka ga je kupila na spletni dražbi za 16.000 evrov, poroča radio Svobodna Evropa.

Postavitev Leninovega kipa je sprožila nesoglasja v središču rudarske pokrajine Ruhr. Večina strank v okrožnem svetu Gelsenkirchen zahod je na začetku marca sprejela resolucijo, v kateri so zapisali, da bi spomenik oskrunil podobo historične zgradbe, nekdanjega sedeža banke Sparkasse, na isti lokaciji. Vendar je višje sodišče v Münstru njihov poziv zavrnilo in dovolilo postavitev Leninovega kipa na zasebnem zemljišču.

Vladimir Iljič Uljanov z revolucionarnim imenom Lenin je z boljševiki med oktobrsko revolucijo zrušil začasno vlado ruskega imperija po prisilnem odstopu Nikolaja II. Ruskega in prevzel vodenje Sovjetske federativne socialistične republike, pozneje Sovjetske zveze.

Lenin razdvaja Gelsenkirchen
"Čas za spomenike rasistom, antisemitom, fašistom, antikomunistom in drugim relikvijam preteklosti je očitno minil," je v izjavi zapisala voditeljica marksistično-leninistične stranke Gabi Fechtner. "Lenin je bil pred svojim časom, mislec svetovnega zgodovinskega pomena, zgodnji borec za svobodo in demokracijo," je še poudarila.

"Lenin pomeni nasilje, represijo, terorizem in grozljivo človeško trpljenje," pa so v omenjeni resoluciji zapisale večinske stranke v mestnem svetu. "Mestni svet ne bo toleriral takšnega protidemokratičnega simbola v svojem okrožju," so zapisali v resoluciji pred izgubljeno tožbo.

Odkritje kipa v Gelsenkirchnu, ki je bilo sprva načrtovano za 150. obletnico Leninovega rojstva v aprilu, a prestavljeno zaradi epidemije novega koronavirusa, so spremljali govori in glasba ter skupina ljudi z rdečimi zastavami.

Nekdanji vodja stranke Stefan Engel je dejal, da si v Nemčiji prizadevajo obuditi "resnično različico socializma". V prihodnosti nameravajo ob Leninu postaviti še spomenik Karlu Marxu.

Med množico se je znašla Rusinja Yekaterina Maldon, ki je vzklikala, da je bil Lenin "množični morilec". Za policijskimi barikadami se je ob tem zbralo tudi več deset privržencev skrajne desnice, navaja radio Svobodna Evropa.

Sorodna novica Bomo z odstranitvijo kipov lahko odstranili tudi zgodovino?

Rušenje spomenikov, povezanih s kolonializmom in sužnjelastništvom
V zadnjih tednih so protirasistični protestniki v ZDA, Veliki Britaniji in Belgiji zrušili kipe morjeplovca Krištofa Kolumba, trgovca s sužnji Edwarda Colstona in belgijskega kralja Leopolda II., ki je v 19. in 20. stoletju brutalno vladal Kongu.

V Nemčiji je bilo po navedbah Deutsche Wella nekaj kipov poškropljenih z barvo. V Hamburgu so protestniki z rdečo barvo poškropili kip Otta von Bismarcka, prvega nemškega kanclerja, ki je orkestriral združitev Nemčije leta 1871. Leta 1884 je gostil Berlinsko konferenco, na kateri je bila Afrika razdeljena med evropske kolonialne sile.