Voditelji 30 članic zveze Nato, med njimi kot predsednik ZDA prvič Joe Biden, so v Bruslju odprli novo poglavje v čezatlantskih odnosih v času vse kompleksnejšega varnostnega okolja. Potrdili so enotnost, solidarnost in povezanost ter zavezanost 5. členu severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala, je eno od ključnih sporočil vrha.

Kitajska predstavlja sistemske izzive za Nato

Voditelji Nata so sploh prvič v zgodovini oblikovali jasno stališče do Kitajske, ki glede na zapisano v sklepih vrha predstavlja "sistemske izzive" za zavezništvo. Na vrhu v Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse večji vpliv Kitajske.

"Kitajske ambicije in samozavestno vedenje predstavljajo sistemske izzive v mednarodnem redu, ki temelji na pravilih, in na področjih, pomembnih za varnost zavezništva," so zapisali. Izrazili so tudi zaskrbljenost nad politiko prisile, ki jo uporablja Peking in ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva.

Nemška kanclerka Angela Merkel je novinarjem po srečanju dejala, da mora Nato vzpostaviti uravnotežen odnos do Kitajske: "Glede na kibernetske in hibridne grožnje ter njeno sodelovanje z Rusijo Kitajske ne morem preprosto ignorirati. Vendar pri tem ne smemo pretiravati – najti moramo pravo ravnovesje."

Odziv na jedrsko oboroževanje Rusije

Glede Rusije so v izjavi navedli, da Nato ne bo normaliziral odnosov, dokler Moskva ne bo izpolnjevala mednarodnih zavez. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.

Poudarili so, da se bodo odzvali na rastoči jedrski arzenal Rusije, a dodali, da ne nameravajo vzpostavljati izstrelišč raket z jedrskimi konicami v Evropi. Rusijo so tudi pozvali, naj Češko in ZDA odstrani s seznama "neprijateljskih držav".

Velikopotezni načrti Nata v tem desetletju

Članice so ob tem potrdile velikopotezne načrte za prilagajanje zavezništva izzivom do leta 2030, ki vključujejo krepitev političnih posvetovanj, obrambe in odvračanja, odpornosti, tehnološke odličnosti Nata, zmožnosti obrambe mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, zmožnosti usposabljanja in podpore partnerjem, razvoj naslednjega strateškega koncepta in sploh prvič naslavljanje vpliva podnebnih sprememb na varnost. Vključujejo pa tudi zavezo h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023 na temelju analize potreb.

Nato je med glavne izzive uvrstil agresivna dejanja Rusije, vse oblike terorizma, spodkopavanje mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil in demokracije, vzpon Kitajske, kibernetske, hibridne in druge asimetrične grožnje, tudi kampanje dezinformacij, vse bolj sofisticirane tehnologije, podnebne spremembe ter dejavnosti v vesolju.

Podrobnosti dodatnega financiranja prihodnje leto

Uresničevanje načrtov za spoprijemanje s temi izzivi po navedbah v skupnem sporočilu terja ustrezna sredstva, tako v okviru nacionalnih obrambnih izdatkov kot v okviru skupnega financiranja. Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na srečanju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strateškega koncepta.

"Da bomo lahko skupaj storili več, moramo skupaj tudi vlagati več," je po vrhu poudaril generalni sekretar Stoltenberg. Ob tem je poudaril, da gre za krepitev sredstev za vse tri dele Natovega proračuna: civilnega, vojaškega ter za infrastrukturo in nekatere zmogljivosti.

Zvišanje proračuna neznanka

Natov proračun zdaj znaša 2,57 milijarde evrov. Slovenija vanj prispeva 5,9 milijona evrov ali 0,23 odstotka. Kolikšno naj bi bilo povečanje skupnega proračuna, za zdaj ni znano.

Zaveznice so po neuradnih informacijah večinoma previdne, saj želijo najprej preučiti, kaj točno bo pomenila krepitev skupnega financiranja. Med najprevidnejšimi naj bi bila Francija, ki opozarja na morebitne negativne posledice krepitve zavezniškega proračuna na obrambne načrte EU-ja.

Zaveznice so sicer danes potrdile zavezanost cilju, da do leta 2024 namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. V tem letu naj bi ta cilj doseglo oziroma preseglo deset zaveznic – Grčija, ZDA, Hrvaška, Velika Britanija, Estonija, Latvija, Poljska, Litva, Romunija in Francija.

Slovenija še naprej med zadnjimi

V Natu so pred vrhom objavili novo poročilo o obrambnih izdatkih, ki kaže, da evropske zaveznice in Kanada že sedmo leto zapored krepijo obrambne proračune, in sicer naj bi do konca leta za obrambne izdatke namenile 260 milijard dolarjev več glede na leto 2014.

Slovenija je z 1,28 odstotka pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo še vedno med zadnjimi, slabši delež imajo le Belgija, Španija in Luksemburg. Pri uresničevanju zavezniškega cilja, da se petina obrambnega proračuna namenja za naložbe, pa je s 15,7 odstotka še vedno zadnja. Do leta 2024 naj bi se glede na načrte in napovedi njen položaj nekoliko izboljšal.

Financiranje mednarodnega letališča po umiku iz Afganistana

Generalni sekretar zveze Nato je po vrhu sporočil, da bo zavezništvo priskrbelo sredstva za prehodno financiranje mednarodnega letališča v Kabulu po umiku Natovih enot iz Afganistana. Ključno vlogo pri nadzoru letališča Hamida Karzaja naj bi imela Turčija, vendar na vrhu tega niso uradno potrdili.

Stoltenberg: Kitajska ni sovražnik, temveč izziv

Generalni sekretar Stoltenberg je pred začetkom vrha zveze dejal, da Kitajska ni njihov nasprotnik niti sovražnik, a da mora zavezništvo obravnavati izziv, ki ga za varnost članic Nata predstavlja vzpon Kitajske.

V odnosih s Kitajsko so po mnenju Stoltenberga tudi priložnosti, denimo na področjih podnebnih sprememb in nadzora orožja. Obenem pa vojaška krepitev Kitajske, vključno z naprednimi vojaškimi sistemi, njen vse večji vpliv in politika pritiskov pomenijo izziv za našo varnost, je opozoril.

Odnosi z Rusijo pa so po Stoltenbergovih besedah na najnižji točki od konca hladne vojne, to pa pripisuje "agresivnim dejanjem" Rusije. "Še naprej si bomo prizadevali za dialog z Rusijo, ki pa ni znak šibkosti," je še dejal.

Pričakovanje vrha Biden-Putin

Stoltenberg je pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bodo voditelji izkoristili priložnost, da se o Rusiji posvetujejo z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pred njegovim srečanjem z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v sredo v Ženevi.

Biden je v pogovoru s Stoltenbergom pred vrhom dejal, da v zadnjih letih vse bolj prevladuje prepričanje, da se spopadamo z novimi izzivi. Na eni strani je to Rusija, ki ne ravna na način, ki bi bil dosleden s tem, kar smo želeli, na drugi pa Kitajska.

"Vrnitev Amerike"

Z več strani je bilo v dneh pred vrhom slišati izraze olajšanja ob "vrnitvi Amerike". Bidnov predhodnik Donald Trump, ki je Nato označil za zastarel, je namreč grozil z odhodom ZDA in postavljal pod vprašaj temeljni 5. člen o skupni obrambi, ki predvideva, da vse članice pomagajo zaveznici, ki bi bila napadena.

Biden: Peti člen pogodbe je stara zaveza

Biden je evropskim zaveznicam na vrhu znova zagotovil, da se lahko zanesejo na ameriško podporo. Peti člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, v skladu s katerim bi bil napad na eno članico napad na vse, je "sveta zaveza", je poudaril. "Želim, da vsa Evropa ve, da so ZDA tu," je dejal v pogovoru, ki so ga prenašali prek videokonference.

Erdogan želi zgladiti odnose z ZDA, a brez pogojev Washingtona

Vrh zveze Nato v Bruslju bo priložnost za srečanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in ameriškega predsednika Bidna. Erdogan je dejal, da morata državi zgladiti odnose, a opozarja, da Washington ne sme postavljati pogojev.

Erdogan je pred odhodom v Bruselj dejal, da morajo poiskati način, kako preseči težave iz preteklosti, pri tem pa je opozoril, da "Turčija ni katera koli država, ampak je zaveznica".

Spori med državama, ki imata največji vojski med članicami Nata, so na različnih področjih. Ankara je Washingtonu očitala podporo kurdskim silam v Siriji, ki so se bojevale proti džihadistom, a jih je Turčija označila za teroriste.

Turčija pa je ZDA razjezila z nakupom ruskega protiletalskega sistema S400 leta 2019, potem ko je ameriško zaveznico obtožila, da ni izpolnila obljube glede dobave protiletalskega sistema Patriot.

ZDA pravijo, da je ruski sistem S400 nezdružljiv z Natovo obrambo in lovci F35. Washington je zato Turčijo umaknil iz programa izdelave teh lovcev in preklical prodajo 100 letal Ankari.

Turčija medtem ZDA zameri tudi to, da je Bela hiša pokol Armencev leta 1915 v takratnem otomanskem imperiju označila za genocid. Erdogan je napovedal, da bo tudi to temo odprl na pogovoru z Bidnom.

Erdogan je na klic ameriškega predsednika po njegovem januarskem prevzemu položaja čakal tri mesece. Aprila je Biden Erdogana le poklical, da bi ga obvestil prav o nameri priznanja genocida nad Armenci.

Turčija priznava, da so bili številni Armenci, ki so živeli v Otomanskem cesarstvu, ubiti v spopadih s silami imperija v prvi svetovni vojni, zanika pa, da je bil to sistematičen genocid.