Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja. V Evropi je sicer 100.000 ameriških vojakov. 40.000 vojakov je pod neposrednim Natovim poveljstvom, večinoma na vzhodnem krilu.

Slovenija bo v okviru razporeditve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov, ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh.

Štiri nove bojne skupine so takojšnje ukrepanje Nata, ki pa načrtuje tudi dolgoročno prilagoditev novi realnosti, nastali z rusko invazijo v Ukrajini. Voditelji so s tem ciljem vojaškim poveljnikom naročili, da proučijo možnosti ukrepanja. Odločitve naj bi sprejeli na vrhu konec junija v Madridu.

Ostra kritika iz Moskve

Moskva je že ostro kritizirale napovedano namestitev novih bojnih skupin na vzhodnem krilu Nata. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je Natu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini.

"Militarizacija Evrope je zaradi prizadevanj Nata vse hitrejša, zavezništvo pa s tem utrjuje svojo protirusko usmeritev," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala Zaharova in dodala, da z obljubami o pošiljanju orožja Ukrajini zavezništvo potrjuje svoj interes za nadaljevanje konflikta.

Zaharova je članice Nata prav tako obtožila, da zgolj brezvoljno sledijo ZDA, in dodala, da se protiruska histerija vzpodbuja zato, da bi se povečali stroški nakupa orožja, od česar imajo finančne koristi zlasti ZDA.

Kakšen odnos naj ima Zahod do Kitajske?

Ena ključnih tem pogovorov zahodnih voditeljev ta konec tedna v Bruslju v okviru Nata, EU-ja in skupine G7 je, kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.

Voditelji članic Nata so Kitajsko pozvali, naj obsodi ruski napad na Ukrajino, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v tej vojni.

Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata, ki poteka mesec dni po začetku ruskih napadov, je tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.

Janša: Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko povzroči katastrofo

Janša je opozoril, da bi rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko povzročilo katastrofo. Ob tem je poudaril, da se mu zdi malo verjetno, da bi ruske sile neposredno uporabile kemično ali biološko orožje, "saj da bi bil to strel v koleno".

Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.

O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno znan primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo obstreljevanje namerno ali postranska škoda. Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj pri takšnih napadih administrativne meje niso dejanske meje.

Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v sporu v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposredni napad na članico Nata, je še menil.

Rusija: Nato prikrival tajne raziskave ZDA

Moskva je medtem sporočila, da naj bi Nato prikrival tajne raziskave ZDA na področju biološkega in kemičnega orožja ter neupravičeno obtoževal Rusijo, da načrtuje uporabo orožja za množično uničevanje. Rusko obrambno ministrstvo je ravno danes objavilo novo poročilo o domnevnih tajnih laboratorijih ZDA v Ukrajini za poskuse z življenjsko nevarnimi patogeni.

Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva je še dodala, da je bil izredni vrh Nata v Bruslju le "seansa za pranje možganov" ter da ZDA ne morejo prenesti dejstva, da je Rusija država, ki lahko sprejema neodvisne suverene odločitve in vodi neodvisno politiko.

Janša: V Kijev smo šli izrazit podporo Ukrajini

Tuji novinarji so Janšo ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in o tem, s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje. Janša je poudaril, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina zdaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči.

V Ukrajino odhaja slovenska diplomatska misija, je ob tem spomnil Janša. Postopki se bodo končali do petka. To ni vojaška misija, kot se je napačno poročalo, to je diplomatska misija pod vodstvom odpravnika poslov, ki se bo v Ukrajini prizadevala za vzpostavitev miru, je poudaril. Prav tako to ne bo misija v imenu EU-ja, to je nekaj drugega in o tem prav tako potekajo pogovori, tudi danes bodo, je še povedal Janša. Slovenija je v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov Unije pozvala, naj tudi EU pošlje svojega političnega predstavnika v Kijev.

Stoltenberg: To je najresnejša varnostna kriza te generacije

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je spet zavrnil ukrajinske zahteve po zaprtju zračnega prostora. Kot je pojasnil, bi morala zveza Nato v tem primeru napasti ruske sisteme zračne obrambe v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini, sestreljevati ruska letala in tvegati vojno z Rusijo. To bi po njegovem mnenju povzročilo še več smrti in uničenja. Stoltenberg je vojno v Ukrajini označil kot "najresnejšo varnostno krizo te generacije".

Kot je poudaril, morajo članice zavezništva skupaj reševati krizo in za to "narediti več". Pričakuje, da se bodo voditelji Nata strinjali, da se "pospešijo naložbe v obrambo". "Zdaj se kaže, kako pomembno je, da se Severna Amerika in Evropa skupaj spopadeta s to krizo," je še dodal.

Sorodna novica Vlada sprejela namero o sodelovanju Slovenske vojske v bojni skupini Nata na Slovaškem

Voditelji članic Nata naj bi danes obljubili tudi dodatno podporo partnericam Gruziji, Moldaviji in BiH-u, za katere pomeni ruska vojna v Ukrajini posebno tveganje. Janša je v povezavi s tem danes znova pozval k pospešenemu procesu v povezavi s prošnjami Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU-ju. Na vprašanje, ali oziroma kako bo pri načrtovani dodatni podpori BiH-u sodelovala Slovenija, je Janša odgovoril, da so v BiH-u že preventivno okrepili določene obrambne sile na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella.

Ob tem je obžaloval, da so v sredo propadla pogajanja o reformi volilne zakonodaje v BiH-u, saj da je dogovor treba doseči. Opozoril je tudi, da je ustavitev ruske agresije v Ukrajini izjemno pomembna tudi za BiH, saj se bodo sicer posledice čutile še zlasti v tistem delu Zahodnega Balkana, kjer so stvari nedorečene.

Zelenski pozval k neomejeni pomoči

Voditelje je virtualno nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pozval k neomejeni vojaški pomoči. Konkretno je pozval, naj Nato zagotovi Ukrajini odstotek bojnih letal in tankov. Opozoril je, da so Rusi v vojni uporabili fosforjeve bombe.

Stoltenberg ni neposredno odgovoril na vprašanje, ali ima Nato dokaze o uporabi fosforjevih bomb v Ukrajini. Dejal je le, da imajo verodostojna poročila o uporabi vojaške sile nad civilisti, ki jih resno skrbijo, ter da jih skrbi ruska retorika in pretekle izkušnje glede ruske uporabe kemičnega orožja.

Generalni sekretar je tudi zavrnil možnost mirovne misije v Ukrajini, ki jo je pred časom predlagala Poljska. Vojna v Ukrajini ne sme postati obsežna vojna med Natom in Rusijo, zato zaveznice ne bodo nameščale sil v Ukrajini, je vnovič poudaril.

Napoved okrepitve prizadevanj pri vojaških naložbah

Generalni sekretar Nata Stoltenberg mesec dni po ruski invaziji v Ukrajini zaveznice poziva k precejšnji okrepitvi prizadevanj glede vojaških naložb. Ob tem je pozdravil to, da je več zaveznic že napovedalo krepitev naložb v vojske. Slovenija je že leta med najslabšimi zaveznicami, ko gre za uresničevanje dveh ključnih Natovih vojaških ciljev – da naj zaveznice do leta 2024 za vojsko namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda in da naj gre petina vojaškega proračuna za naložbe. Po februarja sporočenih podatkih je bila pri uresničevanju cilja dveh odstotkov na 25. mestu, pri uresničevanju cilja 20 odstotkov za naložbe pa na 26. mestu, je sredi februarja v Bruslju povedal obrambni minister Matej Tonin.

Premier Janša je v Bruslju na vprašanje, ali bo Slovenija glede na Stoltenbergov poziv okrepila prizadevanja, odgovoril, da je bila Slovenija doslej med najslabšimi, z nedavno sprejetim zakonom za krepitev naložb pa ne bo več tako. "Očitno pa bo treba napore še okrepiti in o tem bo danes tekla beseda," je še dodal Janša ob prihodu na izredni vrh Nata.