V primeru Hypo je šlo za ponovljeno sojenje v primeru kaznivega dejanja iz časov vojne na Hrvaškem v devetdesetih letih, ko je bil Sanader namestnik hrvaškega zunanjega ministra.

Sanader je bil v združenih korupcijskih primerih Hypo in Ina-Mol na prvi stopnji leta 2012 obsojen na deset let zapora zaradi korupcije in vojnega dobičkarstva. Sodišče je presodilo, da je bil kriv prejetja sedmih milijonov nekdanjih avstrijskih šilingov (pol milijona evrov) nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.

Vrhovno sodišče je nato Sanaderju omililo kazen na osem in pol let zapora zaradi vojnega dobičkarstva in podkupovanja, hrvaško ustavno sodišče pa je leta 2015 pravnomočno sodbo iz postopkovnih razlogov razveljavilo. Primer so vrnili na prvostopenjsko sodišče v Zagrebu in ga ločili od primera Ina-Mol, v katerem se bo ponovljeno sojenje začelo v torek.

Dve leti in pol zapora
Kot je povedala sodnica Jasna Galešić, je Sanader zagrešil kaznivo dejanje vojnega dobičkarstva, za kar mu je izrekla dve leti in pol zaporne kazni. Upoštevala je tudi čas, ki ga je Sanader preživel v priporu. Sanaderjeva odvetnica Jadranka Sloković je dejala, da je v priporu odslužil več kot štiri leta, kar pomeni, da mu niti v primeru podobne pravnomočne sodbe ne bo treba v zapor.

Prav tako bo moral v državni proračun vrniti pol milijona evrov, ki jih je osebno prejel kot nezakonito provizijo, je dodala sodnica. Njegova odvetnica je spomnila, da je premoženje družine Sanader zamrznjeno ter da bodo ob pravnomočni sodbi škodo, ki jo je trpela država, poplačali iz Sanaderjevega premoženja.

Po poročanju hrvaškega portala index.hr je sodnica še rekla, da je sodba precedenčna, saj gre za prvo obsodbo za vojno dobičkarstvo.

Po sodničinem mnenju je Sanaderjeva oteževalna okoliščina to, da bi kot namestnik ministra moral braniti državne interese, med olajševalnimi pa je poudarja, da do zdaj ni bil pravnomočno obsojen, da je sodeloval v domovinski vojni in da je poročen in oče dveh otrok, pri čemer index.hr poroča, da sta obe hčeri že zdavnaj odrasli.

Sodba še ni pravnomočna. Tožilstvo je napovedalo, da se bo pritožilo na višino zaporne kazni, pritožbo pa sta napovedala tudi Sanaderjeva odvetnika.

V aferi Hep-Dioki nedolžen
Sodnica pa je Sanaderja označila za nedolžnega v primeru Hep-Dioki (Hep je Hrvaško elektrogospodarstvo), v katerem je bil obtožen malverzacij pri prodaji elektrike javnega elektrogospodarstva družbi Dioki, ki jo je vodil njegov nekdanji prijatelj Robert Ježić. Ključna priča tožilstva, ki je bila tudi na zatožni klopi, nekdanji direktor Hepa Ivan Mravak, je medtem umrl.

Kot je pojasnila sodnica, je pokojni Mravak priznal, da je na Sanaderjevo zahtevo in mimo odločitve uprave Hepa določil za skoraj enajst odstotkov nižjo ceno elektrike za Dioki in Dino Petrokemijo. Zagotovil je tudi približno dva milijona evrov posojila Ježićevi družbi v letih 2008 in 2009.

Kljub številnim dokazom o finančnih transakcijah, ki so potrdili navedbe Mravka, pa ni bilo nobenega dokaza, da je nekdanji premier izkoristil svoj položaj in naložil bivšemu šefu Hepa pooblaščeni položaj za Ježićevi družbi, je povedala sodnica. Tudi v tem primeru je sodba nepravnomočna.

Hypo le eden od primerov
Primer Hypo je bila prva izmed šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju. V skoraj deset let trajajočih sodnih postopkih je bil Sanader nepravnomočno obsojen tudi v primeru Planinska, v katerem mu je bila dosojena kazen štiri leta in pol zapora. Sanaderju vnovič sodijo tudi v enem največjih korupcijskih primerov Fimi-media.