Ćuruvija je bil lastnik in odgovorni urednik neodvisnih srbskih časopisov Dnevni telegraf in Evropljanin in v 90. letih prejšnjega stoletja eden najvplivnejših kritikov režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

S trinajstimi streli so ga ubili 11. aprila 1999 pred njegovim domom v Beogradu, in sicer le dobra dva tedna po začetku zračnih napadov zveze Nato na Srbijo oziroma Zvezno republiko Jugoslavijo.

Nekaj dni pred umorom so 49-letnika provladni mediji označili za izdajalca in obtožili, da je pozval Nato k bombardiranju Srbije.

Pritožbeno sodišče je razveljavilo obsodbe na večletne zapone kazni za štiri nekdanje pripadnike srbske obveščevalne službe iz leta 2021. Nekdanji vodja srbske tajne policije Radomir Marković in visoki predstavnik službe državne varnosti Milan Radonjić sta bila takrat obsojena na po 30 let zapora. Drugi visoki predstavnik državne varnosti Ratko Romić in nekdanji agent varnostne službe Miroslav Kurak pa sta bila obsojena na po 20 let zapora.

Na sojenju, ki se je začelo leta 2015, je prvostopenjsko sodišče leta 2019 odločilo, da je omenjena četverica kriva, obsodili so jih na dolgoletne zaporne kazni. Sodbo je nato pritožbeno sodišče razveljavilo in odredilo ponovno sojenje.

"Finale sramotnega sojenja"

Sklad Slavka Ćuruvije je v odzivu danes sporočil, da je oprostilna sodba šokirala in globoko vznemirila njegovo družino, prijatelje in kolege. Ocenil je, da kaže na to, da država ni sposobna obračunati z nekaterimi službami iz 90. let, ki imajo še vedno ogromen vpliv na politične procese v Srbiji. Sodbo so označili kot finale sramotnega sojenja, ki je trajalo skoraj devet let in je bilo polno nenavadnih odločitev.

Ob začetku sojenja leta 2015 je odvetnik družine umorjenega novinarja zatrdil, da je umor lahko naročil samo Milošević. Tožilstvo je obtoženim očitalo, da so Ćuruvijo umorili zaradi njegovih nastopov v Srbiji in tujini ter kritik državnih oblasti, da bi tako vplivali na javno mnenje. Delovali naj bi kot organizirana kriminalna skupina.

Njegov umor velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor razrešila.

Ni pa to edini še nerešen umor novinarja v Srbiji. Še vedno ni sodnega epiloga za umor novinarjev Milana Pantića, ki je bil umorjen leta 2001, in Dade Vujasinović, ki je bila umorjena leta 1994.