Evropa po eni strani z upanjem in po drugi strani z zaskrbljenostjo pričakuje nedeljske volitve v Nemčiji, ki bi sicer lahko prinesle nejasno večino za sestavo nove vlade. Več kot petina volivcev se še ni odločila, komu bo namenila glas, medtem ko javnomnenjska anketa televizije ZDF najbolj priljubljeni stranki CDU napoveduje rahel padec podpore s 30 na 28 odstotkov.

CDU se sicer že vidi kot zmagovalec volitev, ki bo koalicijska pogajanja začela tako rekoč brez odlašanja, a da bi vladala zgolj z eno stranko, bi potrebovala več kot 30 odstotkov glasov. Stranka ima sicer v predalu že osnutek koalicijske pogodbe, njen vodja in kanclerski kandidat Friedrich Merz pa načrtuje hitra pogajanja v zelo ozkem krogu.

Merz med volivkami ni zelo priljubljen, saj je leta 1997 denimo glasoval proti kaznovanju posilstva, če do njega pride v zakonu, a mu med vsemi kandidati pripisujejo največ kompetenc na področju gospodarstva. O tej temi je med predvolilno kampanjo največ govoril socialdemokratski kancler Olaf Scholz, ki čeprav ankete kažejo SPD-ju najslabši volilni rezultat v zgodovini, upa na vnovičen čudež.

Skrajno desni stranki AfD si obeta si najmanj petino glasov volivcev, čeprav se je ujel v afero nedovoljenega financiranja, potem ko naj bi prek slamnatega posrednika stranka prejela 2,35 milijona evrov, kar je v Nemčiji prepovedano. AfD ne more vladati, saj je bundestagu osamljen, vendar pa na mednarodnem prizorišču čuti potrditev kot že dolgo ne, s strani ameriške administracije in tiho privolitvijo Rusije.

Zlahka se zgodi, da bodo vlado vnovič in drugič v povojni zgodovini tvorile tri stranke, morda CDU, SPD in Zeleni, a pod pogojem, da se poenotijo o prednostnih nalogah, medtem ko se v Berlinu se govori, da bodo koalicijsko pogodbo sklepale vsako leto znova.

Zadnje televizijsko soočenje

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji so se kandidati v četrtek pomerili na zadnjem televizijskem soočenju, kjer so govorili o vojni v Ukrajini, ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, oboroževanju in zunanji politiki. Manjše stranke so zastopali njihovi kanclerski kandidati, večje pa generalni sekretarji.

CDU vseskozi vztraja pri svojem stališču, "če pridemo na oblast, bomo okrepili Evropo, obrambno in diplomatsko". "Nemčija mora vnovič prevzeti vodilno vlogo v Evropi. Ne od zgoraj navzdol, temveč s Francijo, Poljsko in močno Evropsko unijo. Prednostna naloga bo obrambna sposobnost Nemčije in Evrope," je dejal generalni sekretar CDU-ja Carsten Linemann.

Strankarski kandidati so v četrtek ugotavljali, kako zelo se je svet spremenil s prihodom Vladimirju Putinu naklonjenega Trumpa v Belo hišo.

"Njegova politika je usmerjena proti mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih in multilateralizmu. Pripraviti se moramo. Minil je čas moralnih pozivov in feministične zunanje politike," je dejal vodja liberalnega FDP-ja Christian Lindner.

V Alternativi za Nemčijo močno podpirajo pogovore med ameriškim in ruskim predsednikom oziroma administracijama. "Donald Trump zdaj izvaja točno to, kar smo kot AfD zahtevali zadnja tri leta, in sicer takojšnjo prekinitev ognja in začetek mirovnih pogajanj," je dejala kanclerska kandidatka AfD-ja Alice Weidel.

Stranke podpirajo neko obliko služenja vojaškega roka in dodatno oboroževanje razen Levice in Sahre Wagenknecht. "Za to ne potrebujemo vedno več denarja. V zadnjih letih smo močno povečali obrambni proračun. Povečal se je za trikrat," je dejala kanclerska kandidatka BSW-ja Wagenknecht.