Dva dni pred vrhom berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu v nemški prestolnici, ki naj bi okrepil odnose EU-ja s šestimi državami regije, je neimenovani visoki predstavnik nemške vlade dejal, da se mora Beograd odločiti, na čigavi strani je.

"Glede na geopolitični razvoj dogodkov bo treba sprejeti ustrezne odločitve. Odnosi s Srbijo so zapleteni – obstajajo tako svetloba kot sence," je dejal vir. "Odnosi Srbije z Rusijo so zagotovo del sence."

Nemška vlada je bila presenečena in razočarana, ko je tedanji srbski zunanji minister Nikola Selaković septembra ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku, v času sankcij EU-ja in drugih držav proti Moskvi zaradi invazije v Ukrajini, z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom podpisal dogovor o sodelovanju zunanjih ministrstev. To ni v skladu s pričakovanji, da bodo tudi države kandidatke za članstvo v EU-ju uvedle sankcije Evropske unije proti Rusiji, je navedel vir v Berlinu.

Po navedbah v Berlinu je čas, da se srbski predsednik Aleksandar Vučić odloči. "Če se bo odločil za pot v Evropo, bo imel podporo EU-ja kot celote in nemške vlade. Če bo izbral drugo pot, bo to imelo posledice za prihodnost Beograda v EU-ju," je še dodal neimenovani vir v nemški vladi.

Številni Srbi simpatizirajo z Rusi

Srbija je od leta 2012 kandidatka za članstvo v Evropski uniji, vendar so njeni obeti za članstvo brez normalizacije odnosov s Kosovom slabi. Beograd ne priznava neodvisnosti Kosova, ki jo je Priština razglasila leta 2008. Napetosti je še povečala vojna v Ukrajini, saj številni Srbi simpatizirajo s tradicionalno zaveznico Rusijo.

Srbija je v Združenih narodih sicer obsodila rusko invazijo v Ukrajini, vendar se ni pridružila sankcijam EU-ja proti Moskvi.

Na četrtkovem vrhu v Berlinu, ki ga bo gostil nemški kancler Olaf Scholz, udeležil pa se ga bo tudi slovenski predsednik Borut Pahor, bodo sodelovali voditelji Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije ter držav članic EU-ja, ki sodelujejo v procesu. Predstavniki držav Zahodnega Balkana naj bi podpisali tri sporazume: o vzajemnem priznavanju osebnih dokumentov, univerzitetnih diplom in poklicnih kvalifikacij.