Kot piše Deutsche Welle, koalicijske stranke podpirajo to idejo, tudi nemško obrambno ministrstvo je v soboto potrdilo, da "resno razmišlja" o tovrstnih okrepitvah svojih združenih oboroženih sil (po nemško Bundeswehr). "Nemške oborožene sile rastejo, za to pa potrebujemo izobraženo in kvalificirano osebje," je dejal predstavnik obrambnega ministrstva.

Tudi vidni član vladnih levosredinskih socialdemokratov (SPD) in strokovnjak za obrambo Karl-Heinz Brunner je nedavno izjavil, da "si lahko predstavlja državljane drugih članic EU-ja v nemški vojski", a v isti sapi je opozoril, da bi morali vsakemu vojaku, ki bo oblekel nemško uniformo, ponuditi tudi državljanstvo. "Če bomo v nemške oborožene sile res sprejeli državljane drugih držav, ne da bi jim ob tem obljubili tudi nemški potni list, tvegamo, da bo naša vojska postala vojska plačancev."

"Visoka stopnja zaupanja v vojaka"
Tudi Florian Hahn, obrambni strokovnjak največje nemške stranke Krščansko-socialne unije (CDU), je izrazil podoben pomislek: "Na temelju evropskega liberalizma bi lahko nemška vojska prevzela tak sodoben model. A ob tem bi morali zagotoviti visoko stopnjo zaupanja v vsakega vojaka."

Nemška vojska se že vrsto let bori s pomanjkanjem kadrov ter staro in pomanjkljivo opremo. Vsak predlog o povečanju proračunskih izdatkov za vojsko pa, sploh zaradi temne zgodovine države, pade na neplodna tla. Temu ostro nasprotujeta tudi koalicijski CDU in SPD.

Trump: Nemčija da premalo denarja za obrambo
Premajhne obrambne izdatke članic Nata je na nedavnem vrhu te organizacije v Bruslju kritiziral tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je pozval k zvišanju cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke BDP-ja. Med drugim tudi Nemčiji očita, da namenja premalo denarja za obrambo, moti pa ga tudi nemški trgovinski presežek. "Kaj nam bo Nato, če Nemčija plačuje Rusiji milijarde dolarjev za plin in energijo? Zakaj le pet od 29 držav izpolnjuje zaveze? ZDA plačujejo za zaščito Evrope, potem izgubijo milijarde pri trgovini. Dva odstotka BDP-ja je treba plačati takoj, ne do leta 2025," je takrat tvitnil Trump.

Drugi voditelji se po neuradnih navedbah na Trumpov poziv na zasedanju niso odzivali. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v odzivu poudaril osredotočenost na dogovorjeni cilj dveh odstotkov. Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. Ta cilj naj bi letos izpolnilo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Litva. Do leta 2024 pa naj bi ga izpolnilo sedemnajst zaveznic. Statistični podatki, objavljeni tik pred vrhom, kažejo, da je Slovenija z 1,01 odstotka BDP-ja za obrambo na repu. Manj od nje bodo letos za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.