Sodišče v Limburgu je razsodilo, da je četverica vzpostavila, upravljala in uporabljala platformo Elysium, zaprto pred dvema letoma. Šlo je za eno največjih spletnih mest za otroško pornografijo na svetu. Eden od obsojencev, 63-letnik, je bil obsojen tudi spolne zlorabe dveh majhnih otrok, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Moški so bili obsojeni na zaporne kazni, ki bodo trajale od skoraj štiri in do skoraj deset let. Medtem ko je tožilstvo predlagalo do devetletne kazni, je obramba pozivala k opustitvi nekaterih obtožb, za druge pa predlagala milejše kazne. Obsojenci so sicer že pred izrekom sodbe priznali krivdo.

Elysium, ki so ga zaprli junija 2017, so nadzirali iz Nemčije, pedofile po svetu pa je zalagala s fotografijami in videoposnetki hudih zlorab otrok.

Temni splet omogočal anonimnost

Ustanovitelji spletišča se pred začetkom sojenja osebno sicer niso poznali. To je omogočila narava temnega spleta, dela spleta, po katerem se s posebnim brskalnikom, kot je Tor, lahko anonimno komunicira. Temni splet ni samo eden, ampak jih je več, večjih in manjših.

Dva uporabnika, ki uporabljata orodja za kriptiranje, lahko vzpostavita varno povezavo in si izmenjujeta podatke, ne da bi kdor koli sledil njuni izmenjavi. Gre za posebej privlačen način komuniciranja za trgovce z otroško pornografijo, ki lahko vključuje tudi druge uporabnike.

58-letni Joachim P. naj bi bil glavni arhitekt Elysiuma, ki jo je vzpostavil kot nadomestilo avstralskega spletnega okolja, ki so ga zaprli leta 2016. Strežnik z videovsebinami naj bi bil v avtomehanični delavnici enega od obsojenih. Elysium je ponujal ločene kategorije za različne oblike zlorab otrok.

Preiskovalci se strinjajo, da je bil Elysium le delček tovrstnih zločinov. Statistika nemške policije pravi, da je bilo lani v Nemčiji žrtev spolnega nasilja 13.500 otrok in mladostnikov. Medtem Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo v Nemčiji žrtev takšnih zločinov milijon dečkov in deklic, v povprečju dva otroka v vsakem šolskem razredu.

Večja pooblastila za preiskovalce?

Roland Bloss, strokovnjak za temni splet v Tehnološkem inštitutu Karlsruhe, se ne strinja z nekaterimi pozivi za prepoved temnega spleta v Nemčiji. Kot pravi, so tudi v demokracijah "potrebni varni kanali za prenos občutljivih vsebin v varnem okolju". Mislil je na Edwarda Snowdna, nekdanjega sodelavca ameriške agencija NSA, čigar razkritja o sistemu prisluškovanja so bila ključnega pomena za vse svobodne in odprte družbe. "Boj proti otroški pornografiji ne more uspeti s prepovedjo nevtralne tehnologije. Preiskovalci morajo dobiti večja pooblastila," meni.

To zahtevajo tudi v koalicijskih konservativnih strankah CDU in CSU. Po njihovem mnenju bi morali preiskovalci imeti pravico na temnem spletu deliti realistične, ampak računalniško ustvarjene slike zlorab otrok, da bi lahko zbirali dokaze zoper kupce in trgovce takšnih vsebin. Zdaj tovrstno početje preiskovalcem ni dovoljeno.

Na drugi strani raziskovalka temnega spleta na Centru za kriminologijo Univerze v Essexu Meropi Canetakis svari pred slepim povečevanjem pooblastil preiskovalcev. "V primeru pregona otroške pornografije se zdijo takšne metode razumne," je dejala za Deutsche Welle. "A kaj se bo zgodilo, če se tako široka pooblastila v prihodnosti uporabi za preiskovanje manjših zločinov ali za vohunjenje za državljani," sprašuje. Po njenem mnenju je bolj kot hitro zapiranje posameznih spletnih okolij za deljenje otroške pornografije pomembno preiskati družbene izvore tega pojava. To pa je veliko bolj zahtevno kot zgolj zanesti se na tehnološke rešitve, je še dejala raziskovalka.