Zvezni urad bo uveljavil višjo stopnjo nadzora nad AfD-jevo mladinsko organizacijo JA in nad skupino v stranki Flügel (Krilo), po poročanju BBC-ja pa še ne bo šel tako daleč, da bi za potrebe opazovanja uporabljal prisluškovanje telefonom ali ovaduhe.

Krilo vodi Björn Höcke, ki je sprožil ogorčenje, ko je leta 2017 dejal, da bi morali zgodovinski učbeniki bolj poudarjati nemške žrtve v drugi svetovni vojni. Glede spomenika holokavstu v Berlinu pa je dejal: "Nemci so edino ljudstvo na svetu, ki postavijo spomenik sramoti v srce svojega glavnega mesta".

Nekatere izjave voditeljev AfD-ja so bile prepoznane kot spodbujanje neonacističnega ekstremizma, strankarski aktivisti pa so se udeleževali skrajnodesničarskih shodov v vzhodnonemškem mestu Chemnitz lani, ko je prišlo tudi do spopadov s policijo.

AfD, največja opozicijska stranka, ki je leta 2017 prvič vstopila v zvezni parlament, nasprotuje islamu v Nemčiji. To vero namreč označuje za grožnjo nemškim vrednotam, poziva pa tudi k omejevanju priseljevanja.

BfV je v preteklosti nadzoroval tudi nekatere socialistične politike iz stranke Levica (Die Linke).