V Leipzigu zasedajo ministrski predsedniki (vodje vlad) nemških dežel, ki so med drugim podpisnice pogodbe z javnimi mediji, to so televiziji ARD in ZDF (s številnimi kanali) ter Deutschlandradio.

Bodo morali nemški javni mediji omejiti besedila na spletu in objave na platformah, kot je Instagram? Zvezno združenje digitalnih in časopisnih založnikov (BDZV), ki zastopa tisk v zasebni lasti, se že več let bori proti povečevanju obsega besedil v spletni ponudbi zlasti nekaterih televizijskih postaj ARD-ja. Javni mediji, ki se financirajo iz prispevka, po mnenju združenja otežujejo ali celo preprečujejo prodajo zasebnih digitalnih in tiskanih medijev ter škodujejo medijski raznolikosti. Nad nelojalno konkurenco se pritožujejo zlasti regionalni časopisi. Spor o t. i. podobnosti medijev se seli tudi pred Evropsko komisijo.

Konferenca ministrskih predsednikov 16 nemških zveznih dežel ima zato na mizi spremembo pogodbe z javnimi mediji, ki predvideva le objavo "besedil, povezanih s programom". Povedano drugače, najprej bi moral biti prispevek objavljen na televiziji ali radiu, nato lahko besedilo roma tudi na splet. Zdaj je seveda drugače: spletni portali javnih medijev iz minute v minuto objavljajo sveže in izredne novice, dodatne informacije, razlage ter poglobljena ozadja. Na to, kako bi bilo, če bi obveljala nova pogodba, je ARD opozarjal v sredo zvečer na informativnem kanalu tagesschau in na svojih spletnih kanalih – prečrtal je vsebine, ki jih v prihodnje ne bo mogoče prenašati, na primer teniški prenos v živo, saj bi morala objava na spletu po novem slediti šele po prenosu programa, to pa bi pomenilo prevelik časovni zamik.

Predsednik ARD-ja Kai Gniffke je dejal, da se z digitalno ponudbo osredotočajo zlasti na mlade, ki ne spremljajo televizijskih ali radijskih vsebin. Z reformo jim ne bi mogli več zagotavljati celovitega poročanja. Vprašanje je tudi, ali bi sploh lahko objavljali preverjanje dejstev. Kaj ni naloga javnih medijev, da se borijo proti dezinformacijam?

In tu je še spor glede zvišanja RTV-prispevka. Neodvisna finančna komisija je februarja priporočila, da se s 1. januarjem 2025 prispevek, ki ga plačujejo gospodinjstva in podjetja v Nemčiji, zviša za 58 centov, na 18,94 evra. Že poleti 2021 so javni mediji zvišanje dosegli na ustavnem sodišču, potem ko se ministrski predsedniki o tem niso mogli zediniti. Zdaj je enako. Nemške zvezne dežele, zlasti na vzhodu Nemčije, so odločno proti podražitvi. Namesto tega od ARD-ja, ZDF-ja in Deutschlandradia še naprej zahtevajo, da porabijo manj denarja, kar pomeni krčenje ali ukinitev radijskih in televizijskih kanalov. Od štirih informativnih kanalov (Phoenix, tagesschau24, ARD-alpha in ZDF-Info) naj bi ostala največ dva, podoben je načrt za otroške oziroma mladinske programe, kulturni kanal 3Sat pa naj bi se združil z Artejem. Od 69 radijskih programov naj bi jih odpadlo vsaj 16. Prihranki bi nastopili srednjeročno in dolgoročno, po izteku določenih pogodb. Za zvišanje prispevka (lani je bilo iz njegovega naslova pobranih devet milijard evrov) se lahko mediji znova obrnejo na ustavno sodišče.

Javni mediji v Nemčiji, ki so glede kakovosti zgled Evropi, so že nekaj časa podvrženi varčevanju in racionalizaciji, ta še ni končana. Novinarji prek sindikata ver.di pa že od januarja zahtevajo tudi višje plače.