"Bil je storilec sovražnega dejanja, pa ne le za Reko, ampak tudi za vstop Italije v prvo svetovno vojno. Je eden izmed največjih krivcev za tukajšnje nasilje in gorje," je za Televizijo Slovenija dejal zgodovinar Gorazd Bajc. Kot je poročala RTV-jeva dopisnica Mirjam Muženič, je levosredinska opozicijska koalicija v Trstu takemu spominu nasprotovala. Poleg 370.000 evrov vrednega spomenika temu politiku so v Trstu organizirali tudi različne dogodke, med njimi razstavo o njegovem delu, ki si jo je ogledalo več kot 3.500 obiskovalcev.

Vandalizem na Reki

"Čeprav so se tako odločile lokalne oblasti, ni dvoma, da je provokacija uperjena proti Hrvaški, še posebej če upoštevamo datum odkritja spomenika – stoletnica vzpostavitve D'Annunzijeve profašistične Reke," pa je za Index zapisal Gordan Duhaček, ki nadaljuje, da "to ni bil konec provokacije".

Organizirane skupine so namreč v noči na četrtek na nekdanjo guvernerjevo palačo na Reki, v kateri je imel začetnik fašizma D'Annunzio svojo rezidenco, potem ko je vkorakal na Reko 12. septembra 1919, izobesile zastavo nekdanje Kraljevine Italije in tudi italijanske uprave za Kvarner, ki jo je kot neodvisno državo razglasil D'Annunzio.

Hrvaška policija aretirala 16 ljudi

V omenjeni palači so pripravili razstavo ob 100. obletnici okupacije Reke z naslovom D'Annunzijeva mučenica, ki jo je varovala policija. Na razstavi so z antifašističnega vidika predstavili 16-mesečno D'Annunzijevo vladavino, ki je veljala za prvi fašistični režim. Njegov pohod na Reko naj bi navdihnil voditelja fašistične Italije Benita Mussolinija za fašistični marš na Rim leta 1922.

Hrvaška policija, ki je našla tudi nekaj neprimernih propagandnih letakov, je zastavo umaknila in aretirala 16 ljudi, nekaterim je prepovedala tudi vstop v državo. Kot je znano, so bili vsi aretirani pripadniki neofašistične skupine, imenovane Vodovodarji ("Gli Idraulici"), stari med 19 in 74 let, na Reko pa so prišli organizirano z avtobusi, motorji in manjšimi letali.

Nekaterim prepovedali vstop na Hrvaško

Hrvaško notranje ministrstvo je v četrtek potrdilo, da so pet italijanskih državljanov pridržali na letališču na otoku Krk, potem ko so v njihovi prtljagi našli neprimerne vsebine, ki so jih označili kot provokativne glede na obletnico zasedbe. Italijanski državljani so prispeli na Krk v dveh manjših športnih letalih.

Hrvaški politični vrh je dejanje že obsodil

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na Twitterju zapisala, da "je Reka bila in ostaja ponosni del hrvaške Domovine, postavitev spomenika v Trstu ljudem, ki poveličujejo iredentizem in okupacijo, pa je nesprejemljiva". "Hrvaško-italijansko sodelovanje danes ne temelji na vrednotah, ki jih je imel tisti, ki so mu postavili škandalozni spomenik razdora."

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve je Italiji poslalo protestno noto. "Te ideologije so bile poražene in so uplahnile s strahotami druge svetovne vojne," pa je dejal minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić.

Hrvaški premier Andrej Plenković je dodal, da "provokacija ni ostala neopažena, vse vidimo, vse lovimo in ne dopuščamo, da bi kdor koli na kakršen koli način ne samo poskušal kršiti pravnega reda, ampak tudi rušil dostojanstvo resne pravne države".

Index: Hrvaško moti fašizem, ampak le tisti italijanski. Domači ne.

"Hrvaške oblasti moti italijanski fašizem, ne pa tudi hrvaški, kot je bilo ustaštvo, kar so do zdaj večkrat jasno povedali," je zapisal hrvaški novinar Gordan Duhaček za Index in dodal, da je Plenković zloglasni ustaški pozdrav ZDS (Za dom spremni) označil za dvopomenskega in celo ustanovil poseben svet, "ki je sprejel bizarne dokumente, v katerih so pozdrav prepoznali za neustaven, a dovoljen". "Za predsednico Grabar-Kitarović pa je ZDS 'stari hrvaški pozdrav' in je bil zato sporen le kratek čas, saj je zgodbo obrnila, češ da je 'bila pod tem pozdravom ubranjena Hrvaška' in zato ni sporen. To je seveda izjavila v svojem škandaloznem intervjuju za proustaški Hrvaški tednik. Na Hrvaškem je v preteklih letih potekala rehabilitacija ustaštva in NDH-ja, obuja se tudi protisrbski odpor, za premierja Plenkovića pa so to le posamični incidenti, ki niso izraz splošnega družbenega ozračja."