Od četrtka so britanske oblasti na nevarni morski poti zajele več kot 500 ljudi. Britanska vlada je ob tem imenovala posebnega pooblaščenca za koordinacijo nadzora v Rokavskem prelivu, britanski minister za migracije Chris Philp pa bo ta teden na obisku v Parizu.

Od francoskih oblasti bo zahteval odločnejše ukrepe, s katerimi bi migrantska pot čez Rokavski preliv postala "popolnoma neizvedljiva", s čimer "prebežniki ne bi imeli nobene spodbude, da bi prišli na sever Francije ali poskušali prečkati preliv", njegove navedbe povzema BBC.

Vroče poletno vreme in mirno morje je v zadnjem tednu opogumilo številne ljudi, ki se že leta zbirajo v improviziranih taboriščih vzdolž francoske severne obale, da so se podali na tvegano pot čez Rokavski preliv.

"Krute in kriminalne skupine tvegajo življenja ljudi, ko jih v zanikrnih plovilih vozijo čez nevarni preliv, skupaj s Francozi si moramo prizadevati, da jih ustavimo," je pozval britanski premier Boris Johnson in dodal, da bo vlada razmišljala o spremembi zakonodaje za lažji izgon nezakonitih priseljencev.

V Franciji lani štirikrat več prosilcev kot na Otoku

Leta 2019 je v Združenem kraljestvu po podatkih britanskega notranjega ministrstva za azil zaprosilo 36.000 ljudi, v Franciji pa po podatkih Eurostata štirikrat več, 150.000.

Čeprav velika večina prebežnikov oz. prosilcev za azil prispe po drugih poteh in ne čez Rokavski preliv, britanska vlada napoveduje, da bo na območje napotila kraljevo mornarico.

Predlog je več francoskih politikov zavrnilo kot nesmiselnega. Francija se brani, da svojo obalo nadzoruje po najboljših močeh, stvari pa bo dodatno zapletel še konec dveletnega prehodnega obdobja po brexitu, ki se bo sklenilo konec leta.

Vprašanje je namreč, kakšni bodo prihodnji odnosi med Londonom, ki bo dobil popoln nadzor nad mejami, in sedemindvajseterico na številnih ključnih področjih – med njimi tudi pri sprejemu, obravnavi in vračanju priseljencev, ki so nezakonito vstopili v državo.