Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je pred dnevi izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa. Zahtevo za izdajo nalogov za aretacijo omenjene trojice je zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih med napadom pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra in izraelsko ofenzivo v Gazi, maja letos vložil glavni tožilec ICC-ja Karim Khan, ki je ob tem opozoril, da je tehnično gledano vsaka od 124 držav podpisnic Rimskega statuta dolžna aretirati omenjeno trojico, če bi osumljenci vstopili na njihovo ozemlje.

A madžarski premier Orban je v petek dejal, da naloga sodišča za aretacijo Netanjahuja ne bo spoštoval, še več, napovedal je, da bo izraelskega premierja povabil na obisk na Madžarsko. "Če Netanjahu pride, mu bom zagotovil, da odločba Mednarodnega kazenskega sodišča pri nas ne bo imela nobenega učinka in da ne bomo sledili njenim pogojem," je dodal.

Da imajo povabilo Budimpešte na mizi, so zdaj potrdili tudi v Tel Avivu.

Mešani odzivi iz Evrope

Madžarska, ki je trenutno predsedujoča država Evropski uniji, je sicer članica ICC-ja. Pogodbo je podpisala leta 1999, ratificirala pa jo je dve leti pozneje, v času Orbanovega prvega mandata na položaju. Ni pa Budimpešta zaradi ustavnih pomislekov sprejela s statutom povezane konvencije in zato trdi, da ji ni treba upoštevati odločitev ICC-ja.

V evropskih državah so sicer nad potezo ICC-ja zadržani. Medtem ko je visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell poudaril, da so nalogi ICC-ja zavezujoči in jih je treba izvesti, se Nemčija o odzivu še odloča, Francija se je z odločitvijo seznanila, Italija pa napoveduje odziv v okviru skupine G7.