Benjamin Netanjahu in Joav Galant na novinarski konferenci oktobra lani. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu in Joav Galant na novinarski konferenci oktobra lani. Foto: Reuters

Glavni tožilec ICC-ja Karim Khan je maja zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja, obrambnega ministra Joava Galanta in treh zdaj že pokojnih voditeljev Hamasa.

Khan je prepričan, da so Netanjahu, Galant ter trije visoki predstavniki palestinskega gibanja Hamas – Mohamed Deif kot poveljnik brigad Al Kasam, Ismail Hanija kot vodja političnega urada Hamasa in Jahja Sinvar kot vodja Hamasa na območju Gaze – kazensko odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Vse tri navedene predstavnike Hamasa je Izrael od takrat že ubil.

Beti Hohler je za mandat sodnice na ICC-ju prisegla marca. Foto: Facebook/ICC
Beti Hohler je za mandat sodnice na ICC-ju prisegla marca. Foto: Facebook/ICC

Romunska sodnica se je umaknila

Hohler je mesto v tričlanskem panelu prevzela od romunske kolegice Iulie Motoc, ki je prosila za menjavo iz zdravstvenih razlogov. Ta menjava bi sicer lahko dodatno zavlekla postopek odločanja o izdaji naloga, ki že zdaj traja dlje kot po navadi, saj se mora Hohler najprej seznaniti z vsemi dokumenti. Predtem pa je postopek potekal počasi, ker je Izrael z več pravnimi manevri skušal izpodbijati pristojnost sodišča.

Sodišče si sicer za odločitev o tem, kdaj bo odločilo o izdaji nalogam, ni postavilo rokov. V prejšnjih primerih pa so sodniki običajno potrebovali približno tri mesece, da so odločili o zahtevi.

Hohler prva slovenska sodnica na ICC-ju

Beti Hohler je marca kot prva Slovenka prisegla za devetletni mandat sodnice na ICC-ju.

Mednarodno kazensko sodišče ima sicer 18 sodnikov in sodnic, po devet moških in žensk. Vsaka država ima lahko na ICC-ju le enega sodnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega statuta pa na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic. ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.