Faber je dejala, da se je posvetovala z oblastmi v petih velikih in večjih mestih, v katerih zavrnjenim prosilcem za azil nudijo zasilno nastanitev v okviru t. i. sheme postelja-kopel-kruh. Poudarila je, da se zavzema za vrnitev teh prosilcev za azil in ne za njihovo subvencionirano nastanitev. Dodala je, da gre za ljudi, ki bi morali že zdavnaj zapustiti državo.

Amsterdam, Rotterdam, Utrecht, Eindhoven in Groningen od leta 2019 zavrnjenim prosilcem za azil zagotavljajo nastanitev in minimalne pogoje za življenje, da ne bi postali brezdomci in morda povzročali nevšečnosti. Ta mesta bodo lahko zanje skrbela še naprej, vendar samo na lastne stroške. V Amsterdamu so že napovedali, da bodo sredstva zagotavljali vsaj še prihodnje leto.

Javna radiotelevizija NOS je poročala, da je nizozemska vlada za nastanitev zavrnjenih prosilcev za azil do zdaj porabila približno 30 milijonov evrov na leto. To je bil začasen ukrep, dokler se ne vrnejo v matično državo, odidejo v drugo državo ali dobijo pravico do bivanja na Nizozemskem.

Vladajoči PVV proti priseljevanju

Do zdaj najbolj desna nizozemska vlada je nastopila mandat na začetku letošnjega julija, potem ko je bila na novembrskih parlamentarnih volitvah relativna zmagovalka skrajno desna stranka PVV, ki je izrazito nastrojena proti priseljevanju.

Premier je sicer nekdanji vodja nizozemske obveščevalne službe Dick Schoof, ker vodja PVV-ja Geert Wilders zaradi skrajnih stališč do muslimanov in Evropske unije ni imel zadostne podpore za položaj predsednika vlade med strankami. Schoof je zagotovil, da bo odločno izvajal načrte koalicijske vlade, vključno s strožjo politiko priseljevanja.