Po 99 odstotkih preštetih glasovnic je Pavel v drugem krogu volitev prejel 58 odstotkov glasov, njegov protikandidat Babiš pa 42 odstotkov. Babiša je Pavel premagal že v prvem krogu volitev pred dvema tednoma, ko je prejel 35,4 odstotka glasov, nekdanji premier pa 35 odstotkov.

"Rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame, in tudi tistim, ki me niso volili, a so prišli na volišča, saj so jasno pokazali, da spoštujejo demokracijo in jim je mar za državo," je dejal Pavel po razglasitvi izidov. "Vidim, da so na teh volitvah zmagale vrednote, kot so resnica, dostojanstvo, spoštovanje in ponižnost," je dodal.

Babiš je v govoru svojim podpornikom že priznal poraz in Pavlu čestital za zmago. Že pred tem je novemu predsedniku čestital tudi češki premier Petr Fiala.

Premier je poudaril, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021. Ocenil je, da je bil njegov poraz posledica "najodvratnejše kampanje, v kateri je populizem združil z ekstremizmom". "Vesel sem, da je zmagal kandidat, ki si prizadeva za poenotenje mnenj in umiritev sporov," je dodal Fiala.

Volilna udeležba v drugem krogu volitev, ki je potekal v petek in danes, je visoka, okoli 70-odstotna.

Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Pavel se je v volilni kampanji zavzemal za nadaljnjo podporo Kijevu. "Rusija mora v Ukrajini izgubiti – tudi z našo pomočjo," je poudaril.

Babiš ga je skušal prikazati kot vojnega hujskača. Pozval je k pogovorom z Moskvo in napovedal, da Poljski ob morebitnem napadu ne bo pomagal z vojaki. S tem je požel kar nekaj kritik doma in v tujini. "Naša skupnost je nekoliko prizadeta zaradi predsedniške kampanje, številnih kriz, s katerimi smo se spopadali in se še spopadamo, pa tudi zaradi političnega sloga, ki je v zadnjem času prevladoval pri nas," je dejal Pavel po razglasitvi izidov. Dodal je, da se mora to spremeniti in da so mu volivci pomagali narediti prvi korak na poti k tej spremembi.

8,3 milijona volilnih upravičencev na Češkem je tokrat tretjič v zgodovini neposredno volilo predsednika države. Pred tem je češkega oz. češkoslovaškega predsednika volil parlament. Sedanji predsednik Miloš Zeman, ki se mu bo 8. marca iztekel drugi predsedniški mandat, ni več mogel kandidirati za položaj.

Čeprav je njegova vloga večinoma protokolarna, češki predsednik imenuje tudi vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Novi predsednik države bo položaj prevzel v času rekordne inflacije v srednjeevropski članici Evropske unije in Nata ter velikih javnofinančnih primanjkljajev, povezanih z vojno v Ukrajini.

Sodelovanje v misiji v BiH-u

Upokojeni general Pavel je na Češkem vojni junak, strasten motorist in ima komunistično preteklost.

Rodil se je 1. novembra 1961 v kraju Plana na severozahodu tedanje Češkoslovaške blizu meje z Nemčijo. Obiskoval je vojaško gimnazijo in vojaško univerzo. Po vstopu v komunistično partijo se je začela njegova kariera v vojski strmo vzpenjati.

Prav komunistično preteklost mu nekateri Čehi zamerijo, na očitke o tem pa odgovarja, da je bilo članstvo v partiji v njegovi družini nekaj normalnega ter da tedaj ni imel dovolj informacij in izkušenj, da bi ocenil zločinsko naravo komunističnega režima.

Pomembno vlogo v njegovi karieri je imelo sodelovanje v misiji Unprofor v Bosni in Hercegovini, kjer je bil elitni padalec, njegova enota pa je leta 1993 rešila skupino francoskih vojakov.

Po vstopu Češke v zvezo Nato leta 1999 je Pavel tri leta delal v regionalnem poveljstvu zavezništva na Nizozemskem. Pozneje je magistriral iz mednarodnih odnosov na King's Collegeu v Londonu, nato je bil načelnik generalštaba češke vojske. Leta 2015 je bil imenovan za poveljnika vojaškega odbora zveze Nato, najvišjega vojaškega organa zavezništva.

Pavel napoveduje red

Dobitnik vrste vojaških odlikovanj, med drugim ameriškega reda legije za zasluge in francoskega vojnega križa, se je leta 2018 upokojil. Po njegovi upokojitvi leta 2018 so se v medijih začela pojavljati ugibanja, da bi lahko v prihodnosti kandidiral za predsednika. Sprva je sam zanikal takšne ambicije, junija 2022 pa je končno napovedal svojo kandidaturo.

Ob izbruhu pandemije covida-19 je Pavel ustanovil pobudo Skupaj močnejši za reševanje različnih kriz in pomoč ljudem v stiski.

V prostem času moški atletske postave z gostimi sivimi lasmi in brado rad potuje, smuča, fotografira in bere, njegova posebna strast pa je vožnja z motorjem.

Pavel obljublja, da bo ob morebitni izvolitvi za predsednika vzpostavil red v državi članici EU-ja z 10,5 milijona prebivalcev. "Ne morem prezreti tega, da ljudje tukaj vse bolj občutijo kaos, nered in negotovost. Da je država nekako prenehala delovati," je Pavel zapisal na spletni strani svoje kampanje. "To moramo spremeniti. Igrati moramo po pravilih, ki bodo veljala za vse enako," je dodal.