"To je največja čast v mojem življenju," je ob zmagi dejal Stubb.

Po več kot desetletju vodenja Finske se poslavlja priljubljeni predsednik Sauli Niinistö, ki po dveh zaporednih šestletnih mandatih ni mogel znova kandidirati za položaj.

Kandidat vladajoče konservativne Stranke nacionalne koalicije (NCP) za njegovega naslednika Stubb je že v prvem krogu volitev, v katerem se je za predsedniški stolček potegovalo devet kandidatov, prejel največ glasov, 27,3 odstotka, Haavisto iz vrst Zelenih pa 25,8 odstotka.

Na Finskem predsednika volijo neposredno. Ena najpomembnejših nalog finskega predsednika je, da skupaj z vlado odloča o zunanji in varnostni politiki, imenuje vlado in potrjuje zakone.

Večjo podporo so mu napovedovale tudi ankete

Med kandidatoma se je v zadnjem tednu razlika zmanjšala, a so tudi zadnje ankete pred volitvami večjo podporo napovedovale Stubbu, od 59 do 41 odstotkov glasov. Pričakovalo se je, da ga bodo podprli tudi podporniki drugih konservativnih in desnih strank.

Na drugi strani pa je nekdanji zunanji minister Haavisto računal še na podporo volivcev levega zavezništva. Podporniki socialdemokratov glede na ankete niso bili odločeni in bi lahko podprli tako enega kot drugega.

Nova doba na Finskem

Tokratne volitve pomenijo novo dobo na Finskem, ki je več desetletij volila predsednike, ki bi negovali diplomacijo, še posebej v odnosu do sosednje Rusije, prav tako se država ni vključevala v vojaška zavezništva, da bi tako delovala kot nekakšen posrednik med Moskvo in Natom.

A po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022 se je zgodil obrat, ki je vodil do tega, da se je Finska aprila lani pridružila zvezi Nato.

Ključni temi predvolilne kampanje sta tako bili zunanja politika in odnosi s sosednjo Rusijo, tudi v luči nedavnih pritiskov in zapiranja prehodov na rusko-finski meji.

Niinistö se poslavlja po dveh šestletnih mandatih, v tem času pa si je zaradi nekdaj tesnih odnosov z ruskim predsednikom pridobil vzdevek "Putinovega šepetalca".

Česa podobnega ni bilo pričakovati ne od Stubba ne od Haavista, saj sta oba proevropska in neomajna podpornika Ukrajine, ki sta se v svojih kampanjah večkrat izrekla proti Rusiji.

V intervjuju za Reuters prejšnji mesec je Stubb dejal, da v finski zunanji politiki od zdaj ne bo mesta za Rusijo. "Dokler Rusija ne konča vojne v Ukrajini, Finska ne bo imela nobenih političnih odnosov z ruskim predsednikom ali z ruskim vodstvom," je zatrdil.